Mačke, te prilagodljive in skrivnostne živali, imajo izjemno reprodukcijsko sposobnost, ki jim je omogočila preživetje skozi evolucijo. Ta naravna strategija, ki se kaže v hitrem razmnoževanju in velikih leglih, je v naravnem okolju ključnega pomena za ohranjanje vrste. Vendar pa v sodobnem svetu, kjer se mačke pogosto znajdejo v okolju, ki ni nujno prijazno, ta izjemna sposobnost vodi do prekomernega števila neželenih mladičev in s tem do tragičnih usod, ki bi jih lahko preprečili z odgovornim ravnanjem.
Biologija mačjega razmnoževanja
Spolna zrelost pri mačkah nastopi relativno zgodaj, običajno med šestim in devetim mesecem starosti. To pomeni, da lahko že zelo mlada mačka postane breja in prinese na svet potomstvo. Njihov reprodukcijski cikel je sezonsko poli, kar pomeni, da so sposobne parjenja večkrat letno. Gonitev, znana tudi kot estrus, lahko traja od treh do sedmih dni, včasih celo dlje, če v tem času ne pride do oploditve. Intenzivnost gonitve je deloma povezana z letnim časom, predvsem z dolžino dnevne svetlobe in temperaturo, pri čemer sta obdobji najintenzivnejšega gonjenja običajno pozna zima oziroma zgodnja pomlad ter jesen. Če se mačke ne sterilizira, se lahko ženijo tudi vsake tri tedne, kar omogoča hitro povečanje populacije.
Brejost pri mački traja v povprečju od 56 do 62 dni, čeprav se lahko giblje med 58 in 72 dnevi. Z gotovostjo jo lahko potrdi veterinar s pomočjo ultrazvoka. V enem leglu je lahko od enega do osem mladičev, povprečno pa 4 do 6. Mačka se lahko ponovno goni že osem do deset tednov po kotitvi, če pa mladičke izgubi, pa že po dveh ali treh tednih. Porod je naraven proces, ki v večini primerov poteka doma brez potrebne veterinarske pomoči, če ni zapletov.
Izzivi pri vzgoji mačjih mladičev
Skrb za osirotele mačje mladičke in nadomeščanje mačje mame predstavlja velik izziv, po drugi strani pa veliko zadovoljstvo, ko z našo pomočjo mladički napredujejo in rastejo. Če pa je le mogoče, je vedno najbolje poiskati sesnim mladičkom nadomestno mamo. Velikokrat se namreč zgodi, da samica, ki ima svoje mladičke, sprejme tudi sirote.
V pomladanskem času se žal srečujemo z večjim številom zapuščenih mačjih mladičkov. Vzrokov za to, da mladički osirotijo, je več: bolezen, nesreča (poškodbe) mačje mame, mlade, neizkušene muce, komaj odrasle, ki zapustijo leglo, ali pa kruto trganje mladičev od matere s strani človeka in prepustitev le-teh žalostni usodi narave.
Kaj nas učijo mačke
Določanje starosti in osnovna oskrba zapuščenih mladičkov
Pravilna oskrba in nega mladička je odvisna od njegove starosti - mlajši kot je mladiček, bolj ranljiv je ter zahteva intenzivno oskrbo in nego. Mejniki, po katerih lahko določimo starost zapuščenega mladička, vključujejo:
- Teža: ob rojstvu 80-140 g, v prvem tednu se teža podvoji (2 tedna star mladiček teži od 200-300 g).
- Odprtje oči: 10 dni (razpon 2-16 dni).
- Barva oči: modra do 3.-4. tedna, nato spreminjanje barve do 4.-6. tedna, prava barva oči šele pri 3 mesecih.
- Ušesa: ušesni kanal se odpre okoli 9. dne, ušeska pokončna pri 2 tednih, normalen sluh pri 4.-6. tednih.
- Gibanje: plazenje 7-17 dni, hoja (sprva tresoča) 14-21 dni, normalna hoja pri 3 tednih.
- Igra z drugimi mladički: pri 4 tednih.
- Zobki: prvi zobki (sekalci in podočniki) se pojavijo pri starosti 3-4 tedne.
Največje nevarnosti za mladičke brez mame
Mladički brez mame so izpostavljeni številnim nevarnostim, ki lahko hitro ogrozijo njihovo življenje:
- Podhladitev (hipotermija): Mladički v zgodnjem obdobju niso sposobni regulirati telesne temperature in se hitro podhladijo. Ob rojstvu znaša njihova telesna temperatura 36-37 stopinj Celzija, medtem ko je normalna temperatura za starejše muce med 38-39 stopinj Celzija. Ob podhladitvi pade pod 35 stopinj. Zato je ključnega pomena skrbno ogrevanje, pri čemer pazimo, da se ne pregrejejo.
- Hipoglikemija (nizek krvni sladkor) in dehidracija: Ti stanji lahko nastopita zaradi driske, bruhanja, sepse, nezadostnega sesanja, pomanjkanja mleka in podhladitve.
- Infekcije: Največja ogroženost mladičkov za infekcije je v prvih dveh tednih življenja in ob odstavitvi. Gre za različne viruse in bakterije, ki lahko povzročijo vnetja prebavil in dihalnih poti. Maternalna zaščita s kolostrumom (prvim mlekom, bogatim s protitelesi) igra ključno vlogo pri prvih tednih življenja.
- Paraziti: Bolhe in notranji zajedalci (gliste, trakulje) odvzemajo nujno potrebne hranilne snovi in povzročajo slabokrvnost (anemijo). Zato je pomembno čimprej odpraviti vse zajedalce. Na primer, 2-mesečna muca ima 15 ml krvi, 70 bolh pa popije 1 ml krvi na dan.
Potrebščine za pravilno oskrbo in nego
Za pravilno oskrbo in nego mačjih mladičkov potrebujemo:
- Škatlo ali mehke odeje (gnezdo), nameščene v miren in topel prostor.
- Grelno blazino, termofor ali plastenke, napolnjene s toplo vodo.
- Nadomestno mleko v prahu za mačje mladičke.
- Stekleničko za hranjenje ali brizgo.
- Kuhinjsko tehtnico.
- Vato, robčke.
- Veliko mero predanosti in ljubezni.
Nasveti za lažje hranjenje: Mlajši kot so mladički, pogosteje jih moramo hraniti - v prvem tednu življenja na 2-3 ure, nato se lahko intervali podaljšujejo. Mladiček naj bo na trebuščku in ga nikakor ne obračamo na hrbet (nevarnost aspiracije). Mleko naj bo primerno ogreto, obvezno pa pazimo na higieno pri pripravi mleka. Dovolj popitega mleka je približno 4 ml (kapaciteta želodčka) na mlečni obrok. Prirast telesne teže kontroliramo - v prvih dveh tednih se teža podvoji, sicer pa pravilno hranjeni mladiči pridobijo 10-15 g telesne teže na dan. 3-4 tedne stare mladičke lahko že ponudimo mehko hrano, zmešano z mlekom, ali namočene briketke.
Nega in higiena
Mladički do 3. tedna starosti še niso sposobni sami izločati urina in blata, zato jih je potrebno stimulirati z nežnim drgnjenjem po trebuhu in okoli spolovila ter zadnjika z vlažno vatko, podobno kot to počne mačja mama z lizanjem. Poskrbimo, da je del okoli spolovila in zadnjika vedno čist in suh, da ne pride do kožnega vnetja. Pri starosti 3-4 tedne, ko mladički že lahko sami odvajajo in že hodijo, jih lahko počasi naučimo odvajanja na pesku.
Posebej pozorni moramo biti na izcedek iz oči in nosu, ki je lahko znak mačjega prehlada ali okužbe. Apatičnost, vročina, driska, izcedek iz oči pa lahko naznanjajo mačjo kugo, ki zahteva takojšen obisk pri veterinarju.
Preventiva: Sterilizacija in kastracija
Sterilizacija oziroma kastracija je edina učinkovita preventivna metoda za preprečevanje žalostnih zgodb zavrženih mačjih mladičev. Z njo bistveno zmanjšamo število neželenih legel in s tem povezanih problemov.
- Sterilizacija mačke: Gre za kirurški poseg, s katerim se samici odstrani jajčnike in s tem prepreči nadaljnje reproduktivne cikle. Opravi ga lahko samo veterinar kirurg v aseptičnem okolju in z aseptično opremo, mačka pa mora biti v stanju popolne anestezije.
- Kastracija mačka: Je kirurški poseg z namenom odstranitve moške spolne žleze - moda. S tem posegom se prekine proizvodnja semena in spolnih hormonov, kar vpliva na reproduktivno vedenje mačka. Poleg tega, da maček ne more več oploditi samice, je zelo pomemben tudi vpliv na socialno vedenje kastriranega mačka, saj opazimo usihanje teritorialnega vedenja in spopadov z drugimi samci. Tudi kastracijo opravi samo veterinar na strokoven način v aseptičnih pogojih, maček pa mora biti v splošni anesteziji.
Pogosti miti in vprašanja
- Mačka naj ima vsaj eno leglo, preden se jo sterilizira: Brejost za mačko nima nobenih dokazanih koristi. Pravzaprav je dokazano, da je lahko sterilizacija pred prvim estrusom (okoli 6 mesecev starosti) koristna za preprečevanje nekaterih zdravstvenih težav, kakršni so tumorji na mlečnih žlezah.
- Kako hitro po kotitvi lahko mačka spet zanosi? Mačka lahko zanosi že nekaj tednov po kotitvi. Prvi estrus navadno nastopi že dva meseca po kotitvi.
- Ali je možno mačko sterilizirati v obdobju, ko doji mladiče? Sterilizacija v obdobju laktacije je sicer mogoča, vendar se veterinarji pogosto odločajo za odložitev posega do zaključka mlečnosti, saj povečane mlečne žleze tak poseg komplicirajo.
- Kastriran maček 'ni več maček': Kastracija sicer spremeni nekatere vidike vedenja, vendar so učinki na njegovo zdravje in dobrobit tako koristni, da stroka vsekakor svetuje izvedbo posega. Kastriran maček bo obdržal vse, kar je v njem mačjega, le manj mu bo do pretepov in bo morda prenehal markirati svoj teritorij z urinom.
Zakonodaja in odgovornost lastnikov
Zakon o zaščiti živali v svojem 11. členu določa: "Skrbnik hišne živali mora z osamitvijo, kontracepcijo, sterilizacijo ali kastracijo živali preprečiti rojstvo nezaželenih živali oziroma tistih živali, katerim ne more ali noče zagotoviti oskrbe po tem zakonu." To velja tako za pse kot za mačke. Lastniki morajo prevzeti odgovornost za svoje živali in preprečiti, da bi njihovi nepremišljeni posegi vodili v trpljenje in smrt nedolžnih bitij.
Ne glede na to, ali mačka ima lastnika ali ne, če bo imela možnost, bo prišla v stik z drugimi mačkami. To je ključnega pomena, saj ravno na ta način prihaja do vezi med mačkami, ki imajo lastnika, in potepuškimi mačkami. Če vaša mačka ni popolnoma izolirana od okolja, na nek način postane del skupne mačje populacije. Zato je sterilizacija mačk in kastracija mačkov izjemnega pomena za nadzor populacije potepuških mačk.
Zavedanje o teh dejstvih in odgovorno ravnanje vsakega posameznika lahko bistveno pripomore k zmanjšanju števila zavrženih mačjih mladičev in k boljši prihodnosti za te čudovite živali.