Porod predstavlja izjemno fizično in čustveno zahteven proces, ki zahteva veliko energije. Zavedanje o pomembnosti ustrezne prehrane in hidracije med porodom ter v obdobju po njem je ključno za dobro počutje matere in optimalen razvoj novorojenčka. Čeprav se mnenja o tem, kaj je primerno uživati med porodom, pogosto razlikujejo, je ključno prisluhniti svojemu telesu in se posvetovati z zdravstvenim osebjem. V poporodnem obdobju pa je prehrana še posebej pomembna za regeneracijo telesa in zagotavljanje kakovostnega mleka za dojenčka.
Energijske potrebe med porodom
Porod je opredeljen kot energijsko zelo intenzivna in časovno nepredvidljiva aktivnost. Gre za kombinacijo intenzivne mišične aktivnosti in psihološkega stresa, ki še dodatno dviguje porabo energije. Težko določimo samo količino energije, ki je potrebna za porod, saj je ta odvisna od več faktorjev, a povprečen porod lahko primerjamo z intenzivno telesno aktivnostjo oz. intenzivnim tekom, kjer lahko porabimo tudi med 300 do 400 kilokalorij na uro. Sploh aktivna faza poroda je energijsko zelo zahtevna, zato skušajmo v zgodnji fazi poroda, ko so popadki redkejši in manj intenzivni, ohraniti kar se da veliko energije oz. jo nadomestiti, da nam bo na voljo takrat, ko bo porod napredoval in postal energijsko zahtevnejši.
Med samim porodom navadno niti ne mislimo na hrano in lakote morda niti ne čutimo ali pa nam je morda celo slabo. Vendar pa je pomembno, da telo oskrbujemo z energijo, saj lahko nezadostno hranjenje med porodom privede do stanja, imenovanega ketoza. Študije kažejo, da lahko ustrezna prehrana med porodom poleg tega, da pomaga premostiti obdobja utrujenosti, pomaga zmanjšati tveganje za nastanek ketoze. Porod je nepredvidljiv, a prvi porod je pogosto dolg, včasih traja 24 ur ali več. Če boste rodili v porodnišnici, boste tam morda dlje, kot ste pričakovali. Če boste jedli malo in pogosto, boste ohranjali energijo. Idealne so porcije velikosti enega grižljaja. Hrana z visoko vsebnostjo sladkorja daje kratkotrajen naval energije. Namesto tega izberite polnovredne ogljikove hidrate, ki se sproščajo počasneje. Če jeste večje količine prigrizkov ali obrokov, vam lahko postane slabo. Jejtem, ko začutite lakoto, in ne čakajte na poznejši čas.
Hidracija med porodom
Med porodom potrebujemo ogromno tekočine. Ustrezna hidracija je ključna, saj preprečuje izčrpanost, ki je lahko posledica dehidracije. Najboljša izbira za nadomeščanje izgubljene tekočine je navadna voda. Pijemo jo po požirkih in sobne temperature. Lahko v ustih raztopimo tudi nadrobljen led. Poleg vode pa, sploh v primeru daljšega poroda, pijemo tudi izotonične športne napitke, ki vsebujejo tako elektrolite, kot tudi sladkor. Kombinacija hranil v takih napitkih je namenjena hitri absorpciji, saj so tako količine posameznih hranil v njih, kot tudi razmerja med hranili taka, da se kar najhitreje absorbirajo in postanejo na voljo telesu oz. celicam. Ko izbiramo med široko ponudbo takih napitkov, skušajmo najti čim bolj naravnega, brez barvil, sladil, ojačevalcev arom in podobno. Izotonični napitek si lahko pripravimo tudi sami doma. Pijemo lahko tudi zeliščne čaje, npr. ingverjev ali malinov čaj, pa razredčene sadne sokove, npr. jabolčnega ali grozdnega, pripravimo pa si lahko tudi bistro juho.
Energija iz hrane med porodom
Poleg tekočine je pomembno, da telo skušamo podpreti tudi z energijo. Že omenjeni napitki imajo tudi sladkor oz. prinesejo nekaj energije, a vseeno lahko poskusimo zaužiti tudi nekaj prave hrane. Osredotočimo se na živila, ki so lahko prebavljiva in nam ne bodo povzročala slabosti. Dober vir energije predstavljajo lahko prebavljivi ogljikovi hidrati. Izberemo tako lahko bel kruh, npr. žemljico, krekerje, riževe ali koruzne vaflje, slane prestice, lahko tudi žitne ploščice, a se izogibajmo tistim, ki imajo več vlaknin, torej takim, ki imajo dodane oreške ali semena. Posežemo lahko tudi po sadju, še posebej energijsko bogato je suho sadje, npr. rozine, datlji, brusnice, marelice… Ob suhem sadju pijemo dodatno vodo, lahko pa sadje že takoj zaužijemo v obliki sadnega pireja ali kašice, npr. doma pripravljena jabolčna čežana ali bananin pire, lahko pa izberemo tudi komercialne sadne kašice. Pazimo le, da nimajo dodanih sladil, ampak da gre za naravne kašice ter tudi, da nimajo dodanih vlaknin. Sploh poleti zna med porodom pasati tudi sladoled ali manj masten jogurt.
Med porodom se izogibajmo težki hrani, ki se dlje prebavlja, saj lahko povzroči občutek nelagodja, tudi slabost, zgago, bruhanje. Prav tako raje ne izbirajmo začinjene hrane in hrane z vlakninami in pa pijače s kofeinom.
Če nam jesti in piti ne paše ali pa nam to odsvetuje zdravstveno osebje, skušajmo vsaj tekočino nadomestiti takoj oz. v čim krajšem času po porodu. Takoj, ko nam paše, pa tudi jejmo. Že zato je smiselno, da si prigrizke pripravimo v torbo.
Nasveti za pripravo torbe za porodnišnico
V torbo za v porodnišnico torej pripravimo nekaj steklenic tekočine in kak prigrizek, ki nam lahko pride prav, da ne bomo odvisni od ponudbe iz avtomatov ali okoliških trgovin. Če boste rodili v porodnišnici, na kontrolni seznam torbe za porodnišnico dodajte različne hranljive prigrizke, da se vam ne bo treba zanašati na to, da bi kaj prigriznili v okrepčevalnici, ali biti omejeni na pogosto nezdrave možnosti v prodajnih avtomatih. Spakirajte veliko.
Posvet z zdravstvenim osebjem
A pred zaužitjem česarkoli se vseeno posvetujemo z zdravstvenim osebjem, ki je ob nas in lažje presodi, ali obstaja velika možnost, da bomo med porodom potrebovali medicinski poseg (npr. carski rez, anestezijo …), kjer pa je priporočeno, da smo tešči. Tudi sicer je tema prehranjevanja in pitja med porodom kompleksna in mnogokrat dobimo nasprotujoča si mnenja tudi od strokovnega osebja (porodničarjev, babic, …). V primeru, da se ne pričakuje rizičen porod in da vse poteka brez težav, je morda še najboljši nasvet, da poslušamo sebe in svoje telo. Kdo, če ne ženska, ki rojeva sama, bo najbolje vedel, kaj ji paše. Če nam zdravstveno osebje prehranjevanje in pitje močno odsvetuje, pa seveda upoštevamo njihova navodila. V primeru, da nam odsvetujejo tudi uživanje pijače, preverimo, če lahko z njo vsaj izpiramo usta in tako poskrbimo za malenkost boljši občutek in preprečimo izsušitev ustne sluznice.
Če obstaja verjetnost poroda s carskim rezom, vas bodo verjetno prosili, da ne jeste in ne pijete. Tudi vaš partner bo verjetno potreboval prigrizek in gotovo ne želite, da bi vas zapustil in šel iskat hrano.
Pri hrani med porodom ni pravilnega ali napačnega ravnanja, zato prisluhnite svojemu telesu in se ustrezno odzovite. Kot verjetno predvidevate, je porod opravilo, ki zažeja. Vodo je dobro piti ves čas poroda. Hrana je zdravilo.
Prehrana v poporodnem obdobju
Novorojena mama naj uživa zelišča in živila, ki pomagajo, da se maternica lepo čisti in se odstrani vsa stara kri, ki je še ostala ter da mama obnovi svojo moč. V prvih tednih po porodu mamo najbolj podprejo npr. juhe, enolončnice, polenta. Z zajtrkom pa npr. …
Primerna prehrana pred in med nosečnostjo ter v času dojenja je dolgoročna naložba za zdravje tako matere, kot razvijajočega se otroka. Njen vpliv seže tudi v odraslo dobo otroka, saj zmanjšanje tveganja za razvoj povišanega krvnega tlaka, sladkorne bolezni, čezmerne telesne mase, presnovnih bolezni ter bolezni srca in ožilja. Ta pojav dolgoročnega vpliva se strokovno imenuje presnovno programiranje oz. presnovni vtis. V rodni dobi, zlasti v času načrtovanja nosečnosti, je pomembno, da si bodoča mati uredi prehrambne navade in poskrbi za zdrav življenjski slog.
Noseče in doječe matere potrebujejo pestro, uravnoteženo prehrano ter redne, enakomerno porazdeljene obroke. Vodilo naj bo izbira raznolikih, čim bolj svežih, sezonskih, lokalnih in hranilno bogatih živil. Priporočamo manjše obroke, ki naj bodo enakomerno porazdeljeni tekom dneva: zajtrk, kosilo in večerjo ter dva do tri vmesne obroke (dopoldanska in popoldanska malica).
Po priporočilih naj bi srednje visoko telesno aktivna nosečnica s prehrano v prvem tromesečju v povprečju dnevno zaužila skupno 2.100 kcal, kar zadošča za pokrivanje osnovnih potreb, za pokrivanje dodatnih potreb pa dodatno še 250 kcal v drugem tromesečju oz. 500 kcal v tretjem tromesečju. Doječa mati (v starosti med 25 in 51 let) naj bi ob srednje visoki telesni aktivnosti s prehrano za pokrivanje osnovnih potreb v povprečju dnevno zaužila 2.100 kcal, za pokrivanje dodatnih potreb za sintezo mleka pa v prvih štirih do šestih mesecih dojenja še dodatnih 500 kcal. Omenjeno priporočilo temelji na predpostavki, da izvira ostali del energije iz maščobnih zalog doječe matere, ki so se nakopičile v času nosečnosti.
Odsvetovano hujšanje takoj po porodu
Številne matere želijo že kmalu po porodu začeti s hujšanjem, kar pa lahko neugodno vpliva na količino materinega mleka in njegovo hranilno vrednost. Iz maščobnih zalog matere se namreč v mleko izločajo tudi v njenih telesnih maščobah raztopljene nečistoče. Zmerna izguba telesne mase in zmerno zmanjšanje maščobnega tkiva v času dojenja sta normalna in sprejemljiva. Doječim materam odsvetujemo shujševalne diete oz. pretirano hujšanje, čeprav obstajajo na tržišču številne knjige in revije, ki to priporočajo.
Vegetarijanska prehrana med dojenjem
Nekatere nosečnice in doječe matere se prehranjujejo z vegetarijansko prehrano. Ločimo več vrst vegetarijanske prehrane: pesco, delna, lakto-ovo, lakto, ovo, veganska, presnojeda, frutarijanska in makrobiotična. Pravilno sestavljene pesco, delna in lakto-ovo-vegetarijanska prehrana lahko zadovoljijo vsem prehranskim potrebam nosečnice in doječe matere. Pri izogibanju vseh živil živalskega izvora (mesa, rib, rakov, školjk, maščob živalskega porekla - veganska prehrana, presnojeda in frutarijanska prehrana) obstaja visoko tveganje za pomanjkanje več hranil, predvsem železa, cinka, kalcija, vitaminov B12, B2, D, omega-3 maščobnih kislin, zlasti dokozaheksaenojske kisline, pa tudi beljakovin in energijskega vnosa. Če se doječa mati prehranjuje vegansko in ne uživa prehranskih dopolnil, obstaja veliko tveganje, da bo dojenček utrpel hude razvojne poškodbe. Tveganje se še poveča, če kasneje tudi otrok uživa vegansko prehrano. Velja namreč, da bolj kot se omejuje izbor živil, večje je tveganje za pomanjkanje hranil.
Makrohranila v prehrani doječe matere
Ogljikovi hidrati naj podobno kot pred nosečnostjo prispevajo 55 % dnevnega vnosa energije. Beljakovine so sestavni del celic, vezivnega tkiva, mišic, kosti in organov. Potrebe po beljakovinah in kalciju so med nosečnostjo in dojenjem povečane. Povečanim potrebam po beljakovinah se lahko zagotovi z dodatno porcijo mleka ali mlečnih izdelkov. Maščobe. Potrebe po maščobah se med nosečnostjo in dojenjem ne povečajo. Predstavljajo naj 30% dnevnega vnosa energije. Prekomerno uživanje maščob lahko povzroči pretiran občutek sitosti in slabost. Izredno pomembna je sestava maščob. V največji možni meri se izogibajte trans maščob (delno hidrogenirane rastlinske maščobe), nasičenih maščob naj bo do 10%, enkrat nasičenih maščob vsaj 10%, in večkrat nenasičenih maščob med 7 in 10% vnesene energije. Prevladujejo naj kakovostna olja rastlinskega izvora. Takšno je npr. oljčno olje, ki vsebuje veliko enkrat-nenasičenih maščobnih kislin, ki ugodno vplivajo na sestavo krvnih maščob. Orehovo, konopljino, sojino olje in olje oljne repice vsebujejo linolno in a-linolensko kislino, esencialni maščobni kislini, ki ju telo samo ne more izdelati, zato ju mora dobiti s hrano. Dolgoverižne večkrat nenasičene maščobne kisline, znane tudi kot omega-3 maščobne kisline (dokozaheksaenojska (DHK) in eikozapentaenojska kislina (EPK)), so zelo pomembne za razvoj dojenčkovih možganov (psihomotorični razvoj) in oči (predvsem ostrine vida) pred rojstvom in po njem, kot tudi za zdravje matere. Žene v rodnem obdobju, noseče in doječe matere naj bi zaužile vsaj 200 mg DHK na dan. Omenjene maščobne kisline se nahajajo predvsem v mastnih morskih ribah (sardine, slanik, skuša, losos). Ugodno vplivajo na sestavo krvnih maščob (holesterola in trigliceridov) in znižujejo krvni tlak. Za nosečnice in doječe matere je pomembno, da uživajo morske ribe vsaj dvakrat na teden, od tega naj bi vsaj enkrat tedensko uživale mastne ribe. Ribe naj bodo pečene v pečici, kuhane v pari ali dušene v majhni količini olja, ne pa ocvrte v olju.
60SecondScience Avtizem in ribje olje
Nasičene in trans maščobe
V maščobah živalskega izvora (maslo, slanina, loj), pa tudi v nekaterih rastlinskih maščobah (še posebej v kokosovi in palmini maščobi) je veliko nasičenih maščobnih kislin, katerih uživanje želimo omejevati. Pri izbiri mesa in mesnih izdelkov ter mleka in mlečnih izdelkov zato posegajte po izdelkih z nižjo vsebnostjo maščob, pri izboru rastlinskih maščob pa posegajte predvsem po takšnih, ki vsebujejo več nenasičenih maščob (npr. oljčno olje). Pomembno je, da ne spregledamo skritih maščob, ki se nahajajo predvsem v ocvrtih živilih, salamah, klobasah, sirih, smetani, majonezi, pecivu itd. Tudi trans maščob se v prehrani želimo izogibati, celo bolj kot nasičenih maščob. Poseben problem so industrijsko proizvedene trans maščobe, ki nastanejo pri hidrogeniranju rastlinskih olj za proizvodnjo trdih rastlinskih maščob (delno hidrogenirane rastlinske maščobe oz. olja), trans maščobe pa nastajajo tudi pri cvrenju in večkratnem segrevanju rastlinskih olj pri višjih temperaturah. Trans maščobe so še zlasti škodljive v obdobju nosečnosti in dojenja, saj prehajajo iz prehrane matere v materino mleko. Škodljivo vplivajo na razvoj možganov razvijajočega se otroka, ovirajo sintezo esencialnih maščobnih kislin in nevrološki razvoj. Trans maščobe so dejavnik tveganja za bolezni srca, povečujejo koncentracijo LDL holesterola in trigliceridov v plazmi, povečajo vnetje notranje površine arterijske stene in povečajo tveganje za aritmijo. Uživanje trans maščob poveča tudi tveganje za razvoj raka prsi (celo do 75%), pri moških pa za razvoj neagresivnega raka prostate. Živila, ki lahko vsebujejo več industrijskih trans maščob so predvsem piškoti in krekrji, slano in sladko pecivo iz listnatega ali kvašenega testa, pite, torte, drobno pecivo, pokovka, žitne ploščice, jušni koncentrati in druga živila, proizvedena z uporabo delno hidrogeniranih rastlinskih olj. Omejite tudi uživanje ocvrtih živil (npr.
Vitamini in minerali
Vitamini in minerali so za organizem esencialne organske kemijske snovi in imajo v človeškem telesu posebne biokemijske vloge. Organizmu so potrebni v zelo majhnih količinah. Ločimo med vodotopnimi (vitamini B skupine in vitamin C) in maščobotopnimi vitamini (vitamini A, D, E in K). Med nosečnostjo in dojenjem je potrebno nameniti še posebej veliko pozornosti predvsem vnosu vitaminov A (beta karoten), D, E, C, tiamina (B1), riboflavina (B2), niacina (B3), B6, folne kisline (B9) in B12, ter mineralom kot so kalcij, magnezij, cink, železo in jod. V praksi to pomeni, da ni dovolj uživati večjih količin hrane, ampak zlasti hranilno bogato hrano. Hranilno bogata živila so tista, ki na enoto energije vsebujejo veliko hranil, npr. zelenjava, sadje in polnozrnati izdelki. Hranilno revna živila so tista, ki vsebujejo veliko maščob in/ali sladkorjev in le malo drugih hranil ter zato v prehrani doječih mater niso zaželena, npr. pecivo, ocvrta živila in sladkarije.
Dobri viri beta karotena (predstopnje vitamina A) so rdeča, oranžna in rumena zelenjava, kot so paprika, korenje, sladki krompir in jedilne buče ter temno zelena zelenjava, na primer špinača, brokoli in zelje, pa tudi nekatere vrste sadja (npr.
Najzanesljivejši vir vitamina D je sicer nastajanje le-tega v koži pod vplivom sončne svetlobe (UV-B žarki). Intenzivnost UV-B se spreminja vse leto in ves dan. Na območju nad 40° zemljepisne širine, kamor sodi tudi Slovenija, so najmočnejši UV-B žarki med 10. in 16. uro med aprilom in oktobrom. V tem času se že z manjšo izpostavljenostjo sončni svetlobi (15 minut dnevno) v dopoldanskem ali popoldanskem času tvori zadostna količina vitamina D v koži. Za zadostno tvorbo vitamina D je povsem dovolj običajna izpostavljenost soncu, do katere pride med hojo in običajnimi športnimi aktivnostmi (npr. tek, plavanje, kolesarjenje) - brez posebnega izpostavljanja soncu (sončenje), ki je škodljivo za zdravje kože. Poseben problem predstavlja obdobje jeseni in zime, ter popolno izogibanje soncu (npr. pri tistih, ki se zadržujejo pretežno v domovih), ko prehranski vnos vitamina D postane nujen. Živila bogata z vitaminom D so predvsem ribje olje, morske ribe (losos, slanik, sardele), jajčni rumenjak, v manjši količini tudi kravje mleko, maslo. Živila, ki so pogosto obogatena z vitaminom D so na primer sojini, riževi in ostali rastlinski napitki, margarine in žita za zajtrk. Rezultati raziskav so pokazali, da velik delež slovenskih nosečnic glede na potrebe zaužije prenizke količine vitamina D. Tako v nosečnosti, kot v obdobju dojenja se svetuje dodajanje vitamina D v obliki prehranskih dopolnil. Upoštevajoč najnovejše smernice (D-A-CH) se dnevno priporoča 20 µg vitamin D (800 mednarodnih enot).
V telesu so zaloge vitamina C zelo majhne, zato je pomembno, da nosečnica in doječa mati vsak dan uživata dovolj zelenjave in sadja, ki sta njegov glavni vir. Vitamin C sodeluje pri izgradnji novih tkiv, pomembno pa je tudi, da vitamin C povečuje absorpcijo železa iz rastlinskih živil (t.i. nehemsko železo).
Priporočen odmerek folne kisline oz. folatov (vitamin B9) pred in v začetku nosečnosti je 400 μg dnevno. Dobri naravni viri folne kisline so pekovski kvas, sojino olje, pšenični kalčki, brstični ohrovt, brokoli, pšenični otrobi, jajca, rjavi riž in zelena listnata zelenjava.
Vitamin B12 se nahaja v živilih živalskega izvora - v mesu, ribah, jajcih, mleku in siru. Živila rastlinskega izvora vsebujejo nekaj vitamina B12 le tedaj, če so bila podvržena bakterijski fermentaciji (npr. kislo zelje), sicer pa ne.
Potrebe po železu v času nosečnosti in dojenja so močno povečane, še posebej to velja za čas nosečnosti. V času dojenja pa so potrebe močno odvisne od tega ali ima doječa mati že menstruacijo. V času dojenja in odsotnosti menstruacije (t.i. amenoreja) so potrebe po železu kljub dojenju nižje, kot v času nosečnosti ali pred nosečnostjo, vendar le v primeru, če mati med porodom ni izgubila velikih količin krvi. Vašo preskrbljenost z železom med in po nosečnosti bo zato preverjal tudi zdravnik. Z železom bogata živila so sicer meso, ribe, jajčni rumenjak, polnozrnata žita in stročnice. Železo se bolje absorbira iz živil živalskega izvora, kjer se nahaja v obliki t.i. hemskega železa. Absorpcijo železa iz živil rastlinskega izvora (ne-hemsko železo) izboljša sočasno uživanje vitamina C, npr. uživanje paprike ali pitje sveže stisnjenega pomarančnega soka. Nekatera živila in napitki, kot npr.
V prehrani nosečnic in doječih mater je pogosto lahko kritičen tudi vnos kalcija, zlasti pri materah, ki ne uživajo dovolj mleka in mlečnih izdelkov. Poleg tega so kritične tudi doječe matere, mlajše od 25 let, kajti vsebnost kalcija v kosteh navadno narašča do 25 leta starosti. Kalcij je potreben za razvoj kosti dojenčka. V času nosečnosti in dojenja se zaradi povečanega izločanja joda s sečem povečajo tudi potrebe po jodu, mineralu, ki je sestavni del ščitničnih hormonov. Vsaj dvakrat na teden uživajte morske ribe, ki so dober vir joda. Najpomembnejši vir joda v prehrani prebivalcev Slovenije je jodirana sol, zato bodite pozorni, da posegate po takšni soli, ki je jodirana. Himalajske in druge kamene soli ter nejodirane morske soli niso pomemben vir joda.
Tekočina v poporodnem obdobju
Dnevne potrebe po tekočini (s pijačo) se v času nosečnosti povečajo na 1.500 ml (7 kozarcev/dan), prav tako se potrebe povečajo tudi v času dojenja - na 1.700 ml (8,5 kozarcev/dan). Ob intenzivnem potenju ali vročini so potrebe po tekočini še večje. Najprimernejši napitki so voda, negazirana mineralna voda ter nesladkan zeliščni ali sadni čaj. S povečano količino popite tekočine doječa mati ne more spodbuditi večje tvorbe mleka.
Pomembnost počitka in regeneracije
Žensko telo skozi celotno nosečnost zažira svojo ledvično energijo in jo dovaja otroku v maternico. Porod pa še dodatno oslabi delovanje telesa, saj je naporen za telo. Pomembno po rojstvu otroka je, da se posvečate otroku in sebi. V kolikor si oče lahko vzame očetovski dopust, je priporočljivo, da se za to odločita. Prav tako je smiselno, da na začetku dobita pomoč starih staršev ali drugih sorodnikov, prijateljev. Pomoč je potrebna pri gospodinjskih opravilih! Na Kitajskem se po rojstvu otroka k novopečenim staršem preselijo ali vsakodnevno hodijo stari starši. Te novopečene starše razbremenijo gospodinjskih opravil (pospravljanje, kuhanje, pranje perila ipd.). Hkrati pa se ne vmešavajo v vzgojo za katero sta se odločila novopečena starša (kje bo spal otrok, kako se bo prehranjeval ipd.). V prvih treh mesecih po porodu je čas, ko si mora novopečena mamica povrniti ledvično energijo. Tu je zelo pomembna prehrana in počitek. Pri prehrani je odvisno ali mamica doji ali ne. Tradicionalna kitajska medicina zagovarja dojenje, v kolikor je seveda mogoče. Priporočljivo je uživanje raznovrstne hrane, ki naj bo v večjem deležu termično obdelana. Seveda je to odvisno tudi od dela leta, v katerem rodite. V poporodnem času se ni potrebno izogibati nobenemu sklopu živil (razen seveda alkoholu). Lahko uživate tudi kisla živila! Pomembno je, da si v poporodnem času vzmete čas za počitek. V slovenski kulturi je pohvaljena tista mamica, ki ima poleg novorojenčka v popolnosti pospravljeno stanovanje, je po porodu v treh mesecih nazaj na predporodni teži in po možnosti naredi še kaj za službo. Do tega nas je pripeljal kapitalizem. Slovenske mamice imamo srečo, da imamo na voljo 1 leto porodniške (kar je minimalno obdobje, ki bi moralo biti na voljo vsem mamicam na svetu). To ni čas, ko boste tekmovale za najlepše pospravljeno stanovanje in naslov super mame. Super mame namreč ne obstajajo, tiste, ki pa se neutrudno borijo za ta naslov na koncu iz bitke odidejo kot bolnice. Pogoste se pojavijo težave z menstruacijo, prezgodnja menopavza, sindrom izgorelosti, težave s spanjem, psihične bolezni … Vzemite si čas za počitek, saj je v tem delu ZELO POMEMBEN. Ko gre otrok spat, pojdite spat tudi ve.
V prvih tednih po porodu ni priporočljivo preveč gibanja, sploh če ste bile po porodu šivane. Postopoma po svojih zmožnostih lahko pričnete z gibanjem. Začnite s hojo. Prve tri mesece ne delajte nobenih poskokov, ne teči, ne delati vaj za krepitev mišic. Postopoma boste lahko vse to začele delati, vendar je pomembno, da greste po korakih, da si ne naredite kakšne dodatne škode. Po porodu ostane trebuh in nekaj dodatnih kilogramov. Kljub temu, da je včasih težko, poskušajte to odmisliti. Toliko časa kot pridobivamo kilograme, jih načeloma tudi izgubljamo.
V prvih dneh, tednih po porodu mišice medeničnega dna še niso v običajnem stanju. To povzroči, da ima novopečena mamica pogosto težavo z urinom in blatom, saj mišic ne nadzira. V tem času je najenostavnejše urinirati pod tušem, v kolikor ne boste mogle odvajati blata, lahko tudi poskusite opraviti pod tušem. Vendar pa je pomembno, da se postopoma začnete truditi opravljati obe potrebi tudi na stranišču, da dobite nazaj nadzor nad mišicami. To je popolnoma normalno. Do približno 6. tedna traja čišča maternice. Pri nekaterih je hitreje, pri drugih počasneje. Odvisno tudi od tega, koliko boste počivale. V tem času ne uporabljajte tamponov, menstrualnih posodic, vložkov, ki imajo umetne premaze. Uporabljajte naravne vložke, svetovane so tudi mrežaste spodnje hlačke, da koža diha. Obiskov (razen tistih, ki vam pomagajo (stari starši patronažna sestra ipd.)) ne sprejemati vsaj 1 mesec. Novorojenček namreč še nima vzpostavljenega imunskega sistema. V poporodnem obdobju dajte sebe in otroka na prvo mesto, vsi ostali naj pomagajo vama. Spočite se in si povrnite ledvično energijo.
Mit o vplivu začinjene hrane na dojenčke
Čeprav strokovnjaki trdijo, da začinjena hrana vpliva le na okus materinega mleka, jo mnoge doječe matere zaradi strahu pogosto izločijo iz svoje prehrane. Vendar pa znanstveniki poudarjajo, da je malo dokazov, da tovrstna živila vplivajo na jok, razdražljivost in celo kolike pri dojenčkih. Izjema je le kravje mleko, saj so dojenčki lahko alergični nanj. Še vedno obstajajo miti o prehrani in dojenju, in pojasnjuje, da so kolike pri dojenih otrocih najverjetneje posledica nečesa drugega in ne tega, kar mama je. "Kako bi sicer razložili, da ženske v mnogih kulturah po svetu z veseljem uživajo močne začimbe in hkrati dojijo, ne da bi njihovi otroci pokazali kakršno koli stisko?" poudarja strokovnjak. Obenem meni, da je uživanje začinjene hrane lahko dobro, saj dojenčka izpostavi različnim okusom, pomaga pa lahko tudi pri razvoju občutka za okus, zato bo otrok veliko lažje sprejel različno hrano, ko bo zamenjal dojenje za gosto hrano. Strokovnjaki torej ugotavljajo, da je malo ali nič dokazov, da sprememba prehrane med dojenjem vpliva na pojav kolik pri dojenčkih. Nekatere matere se bojijo, da se kislina v želodcu po zaužitju začinjene hrane prenese v mleko, vendar je to po mnenju znanstvenikov le še en mit.
Katja Bergant Rakuš in njena izkušnja
Katja Bergant Rakuš, žena, angelska in zemeljska mamica, ženska, ki jo navdihujejo umetnost, narava, živali, otroci in druge ženske. Njena želja, da postane poporodna doula, se je rodila v času njenega poporodnega obdobja. Zaveda se, da je temelj zadovoljne, srečne družine, zadovoljna, srečna mamica. Ti si tam za otroka. Nosečnost vključuje kar nekaj odrekanj, še posebej pri prehranjevanju. Izogibati se je treba toplotno neobdelanih živalskih živil, alkohola, kofeina, umetnih sladil, sira s plemenito plesnijo, morskih rib, ki vsebujejo težke kovine, pa tudi začinjene hrane itd. Zato si nosečnica po porodu največkrat privošči ravno vse našteto, česar si med nosečnostjo ni smela.
Nasveti za mlade mamice glede prehrane
Če mama vnaša v telo premalo določenih hranil se le ta "črpajo" iz maminih zalog, kar ni najbolj idealno. Potrebna je tudi večja količina tekočin, okoli 3 litre na dan. Najboljša je voda, negazirana mineralna voda, sadni in zelenjavni sokovi brez sladkorja (redčeni z vodo), nesladkani čaj. Industrijsko pripravljeni napitki niso najbolj primerni. Mleko spada med živilo in ne med "napitke" za žejo. Napačno je mišljenje, da mora doječa mamica popiti čimveč mleka, da ga ima sama veliko. Če se mamica neustrezno prehranjuje s tem za kakovostno mleko prikrajša svojega otroka. Med dojenjem (polnim brez dodatkov otroku) potrebuje mamica približno 650 kalorij več kot prej.
Od sadja so najbolj primerni jabolka, hruške, banane, borovnice, lubenice, robidnice, breskve in grozdje. Citrusi (pomaranče, limone…) ter jagode lahko povzročijo pri dojenčku alergije (dobijo izpuščaje), čeprav je to odvisno od otroka, kakšni nimajo težav drugi pa. Res pa 1 jagoda najbrž ne bo škodila, ali pa ena pomaranča. Otrok ima lahko težave če mamica je surovo čebulo in česen. Primerna zelenjava je paradižnik, solata, brokoli, cvetača, kumarice, krompir, pesa, špinača, zelena, bučke… Stročnice (zlasti fižol) niso najbolj primerni, ker lahko pri otroku povzročajo napenjanje. Meso naj bo polmastno, belo, perutnina in ribe. Mast in ocvirki, suhomesnati izdelki, konzerve… niso najbolj primerni. Pomembno je mleko in vsi mlečni izdelki. Je naj kruh, riž, žitni izdelki, testenine. Včasih otroku "škoduje" če mamica je kravje mleko (to se je zgodilo pri mojem prvem otroku, dobila je rdeče pikice), jogurt, sir, čokolado, čebulo, brokoli, brstični ohrovt, česen, cvetačo, zelje, fižol… Res je pri vsaki drugače, pri drugem otroku sem lahko jedla karkoli, pa ni bilo nič narobe. Jaz sem jedla vsakega po malo, če pa otroku kaj škodi, pa to kmalu tudi ugotovimo in pač za nekaj časa črtamo iz jedilnika.
V matarinski šoli so nam naprimer rekli, da naj ne jemo kislega zelja, da povzroča zvijanje v trebuhu pri otrocih in glej prvo kosilo v porodnišnici je bila sarma. Enako so rekli za fižol in en dan za večerjo je bil ričet tako, da vsaka mora ugotoviti kaj ji najbolj ustreza. Sem jedla naprimer tudi čokolado pa ni bilo nič narobe.
Na začetku, dokler se šivi ne zacelijo, ne bi pretiravala s svežim sadjem in zelenjavo. Izjeme so avokado, banane. Po cca. mesecu se lahko začne z jabolki (polovica olupljene jabolke zjutraj, potem pa se postopoma povečuje). Lahko je testenine, riž, krompir, perutnino, župce. Svinjino, čokolado in te stvari naj uvaja postopno. Mleko: če mamica popije preveč mleka, lahko otroka zvija, tako da je tudi tukaj treba zmerno. Fižol in ostale stročnice odpadejo za nekaj časa. Zelje in repo se lahko uživa šele po 3-5 mesecih.
Glede tekočine: priporočajo najmanj 3l dnevno, najbolje je piti čaj za dojenje, vodo in čaj. Baje pa je odličen sezamov čaj za dojenje (menda dobiš naval mleka-nisem še probala): v 2 dcl vode daš 2 žlički sezama (semena, seveda), vre naj 20 min.
Nekateri priporočajo tudi pitje piva ali vinskega šatoja za "dobro" mleko, vendar je treba biti previden, saj alkohol prehaja v mleko. Kurja juhica je pogosto preveč mastna, kar ni dobro.
Pomembno je čim manj kompliciranja pri teh rečeh, razen če gre za zdravstvene težave in je zaradi tega potrebno primerno ukrepati. Jesti vse po malem, kot običajno, na koncu koncev otrok ne pomeni izrednega stanja. Če pa ga bomo jemali na ta način, kompliciranju ne bo konca. Morda bo malo hudo, ko bo malega junaka črvičilo, a to bo potrebno prebroditi. Kamilice z dodatkom janeža, masiranje trebuščka s krožnimi gibi, trepljanje po ritki lahko nevšečnost, ki po treh mesecih potem izgine, mogoče vsaj malo olajšati.
Vpliv prehrane na porod in priprava telesa
Hoja in telovadba: Lahka telesna aktivnost, kot je hoja, lahko otroku pomaga, da se postavi v optimalen položaj za porod. Nežno nihanje med hojo lahko spodbudi popadke in pomaga materničnemu vratu, da se pripravi na porod. Nekateri priporočajo predvsem hojo po stopnicah.
Stimulacija bradavic: Stimulacija bradavic sprošča oksitocin, hormon, ki igra ključno vlogo pri sprožitvi porodnih popadkov. Nežno masiranje ali stimulacija bradavic lahko pomaga pri sprožitvi popadkov, vendar je treba v primeru, da so popadki pogostejši, prenehati s stimulacijo in pustiti naravi, da naredi svoje.
Uživanje določene hrane: Nekatera živila naj bi pomagala spodbuditi porod, na primer začinjena hrana, ananas in datlji. Čeprav so znanstveni dokazi različni, nekatere ženske ugotavljajo, da lahko ta živila pomagajo pri pripravi telesa na porod.
Spolni odnos: S spolno aktivnostjo se sproščajo naravni prostaglandini in oksitocin, ki lahko pomagajo zmehčati maternični vrat in spodbujajo popadke. Mnogi strokovnjaki predlagajo to metodo kot enega naravnih načinov za spodbujanje poroda.
Akupunktura in akupresura: Tradicionalne prakse, kot sta akupunktura in akupresura, so bile uporabljene za spodbujanje poroda z usmerjanjem na določene točke pritiska na telesu. Študije kažejo, da lahko pomagajo spodbuditi porod, čeprav so rezultati lahko različni.
Ricinusovo olje: Ricinusovo olje je znano po svojih odvajalnih lastnostih, ki lahko povzročijo krčenje črevesja in potencialno spodbudijo krčenje maternice. Vendar je pomembno, da se pred uporabo ricinusovega olja posvetujete z zdravnikom, saj lahko povzroči neprijetne stranske učinke.
Pitje čaja malinovih listov: Pitje čaja malinovih listov lahko tudi pomaga pri spodbujanju poroda.
Topla kopel: Namakanje v topli vodi lahko spodbudi porod. Ob namakanju v vodi se sproščaš. Dokazano je, da lahko stres in napetost zaustavljata porod. Zaradi tega so masaže in sproščanje v kadi tako koristne.
Zeliščna zdravila: Nekatera zelišča, kot so listi rdeče maline in svetlinovo olje, se včasih uporabljajo za naravno sprožitev poroda.