Želena nosečnost prinaša neizmerno veselje, ki pa ga lahko včasih nekoliko zasenči skrb glede zaposlitve. Zlasti za mlade ženske, ki so noseče ali pa že imajo majhne otroke, je iskanje in ohranjanje zaposlitve pogosto povezano z dodatnimi izzivi. Čeprav zakonodaja nudi določeno stopnjo zaščite, se v praksi pojavljajo vprašanja o njeni učinkovitosti in resničnem položaju nosečnic in mladih mamic na trgu dela. Ta članek se poglobljeno posveča pravicam nosečnic in mladih mamic v Sloveniji, analizira pogoste dileme ter ponuja vpogled v dostopne oblike podpore in možnosti za ohranjanje ter razvoj kariere.
Pravna zaščita nosečnic in mladih mamic
V Sloveniji so nosečnice in mlade mamice zakonsko varovane pred diskriminacijo pri zaposlitvi in med delovnim razmerjem. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 115. členu določa posebno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. To varstvo velja za delavko v času nosečnosti, delavko, ki doji otroka do enega leta starosti, ter za starše v času, ko izrabljajo starševski dopust v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela, in še en mesec po izrabi tega dopusta. To pomeni, da delodajalec v teh obdobjih ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi, razen v izjemnih primerih, kot je na primer prenehanje delovnega razmerja zaradi stečaja podjetja.
Kljub tej zakonski zaščiti se v praksi pojavljajo situacije, ko se nosečnice soočajo z vprašanji o svoji prihodnosti v podjetju. Nekateri delodajalci lahko nosečnost dojemajo kot potencialen razlog za pogoste bolniške odsotnosti ali kasnejši porodniški dopust, kar lahko vpliva na njihovo odločitev pri zaposlovanju ali podaljševanju pogodb. Tanja Podobnik Zec z Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje poudarja, da je v primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas nosečnica manj zaščitena. Po prenehanju take pogodbe se lahko prijavijo na Zavodu RS za zaposlovanje. V primeru, da menijo, da so bile diskriminirane pri izbiri druge kandidatke (ali kandidata), lahko vložijo tožbo zaradi diskriminacije pri zaposlitvi ali zahtevajo razveljavitev izpodbojne pogodbe o zaposlitvi, če je bila pogodba podaljšana osebi, ki ni bila noseča, čeprav je nosečnica delo bolje opravljala.
Pravice med nosečnostjo, porodniškim in starševskim dopustom
Ko nastopi nosečnost, se delavka upraviči do materinskega dopusta, ki se praviloma prične 28 dni pred predvidenim datumom poroda in traja 105 dni. Ta dopust je namenjen pripravi na porod, negi in varstvu otroka takoj po porodu ter zaščiti materinega zdravja. Če je delavka zaposlena, mora svojega delodajalca pisno obvestiti o nastopu materinskega dopusta vsaj 30 dni pred nastopom. Materinski dopust se uveljavlja na centru za socialno delo.
Po izteku materinskega dopusta sledi starševski dopust, ki ga lahko izkoristijo oba starša. Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1) obsega pravico do starševskega nadomestila, ki vključuje porodniško nadomestilo, očetovsko nadomestilo ter nadomestilo za nego in varstvo otroka. Pravico do starševskega nadomestila imajo osebe, ki so bile zavarovane po navedenem zakonu pred dnevom nastopa posamezne vrste starševskega dopusta. Velja tudi pravilo, da osebe, ki nimajo pravice do starševskega dopusta, a so bile zavarovane po tem zakonu najmanj dvanajst mesecev v zadnjih treh letih pred uveljavljanjem pravice do starševskega nadomestila, lahko to pravico uveljavijo.
Pomembno je vedeti, da tudi če se delovno razmerje zaključi med trajanjem porodniške, to ne vpliva na izplačevanje starševskega nadomestila. Ta se izplačuje do datumov, določenih v odločbah pristojnega centra za socialno delo. Osnova za izračun nadomestila je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v zadnjih 12 mesecih pred vložitvijo prve vloge za starševski dopust. Natančnejše opredelitve najdemo v 41. in 42. členu ZSDP-1.
Po izteku dopusta: vrnitev na trg dela
Ko se porodniški ali starševski dopust konča, se mlada mamica sooči z novim izzivom: iskanjem nove zaposlitve ali vrnitvijo na staro delovno mesto. Če delodajalec ne podaljša pogodbe o zaposlitvi, se oseba lahko v roku osmih dni od prenehanja starševskega dopusta prijavi pri Zavodu RS za zaposlovanje. Tam ji zavod nudi strokovno svetovanje pri iskanju nove zaposlitve.
Če je delovno razmerje osebe pred nastopom porodniške trajalo vsaj 12 mesecev v zadnjih 18 mesecih (pri enem ali več delodajalcih) in izpolnjuje splošne pogoje po 17.a členu Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, lahko uveljavi tudi pravico do denarnega nadomestila. To pomeni, da je bila pred nastankom brezposelnosti zavarovana za primer brezposelnosti in da zanjo ni na voljo ustrezne zaposlitve.
V primeru, da se mlada mamica po porodniškem dopustu ne želi vrniti na isto delovno mesto, zakonodaja še vedno nudi določeno zaščito. Delodajalec mora namreč omogočiti vrnitev na isto ali enakovredno delovno mesto, kar pomeni, da vas ne sme razporediti na nižji položaj ali poslabšati pogojev brez tehtnega razloga. Vendar pa je za spremembo delovnega mesta ali pogojev potrebna pobuda s strani delavca. Smiselno je, da se najprej pogovorite z delodajalcem o morebitni notranji prerazporeditvi, dogovoru o krajšem delovnem času ali delu na daljavo. Če se odločite za odpoved pogodbe o zaposlitvi, mora ta biti podana pisno in z upoštevanjem odpovednega roka.
Možnosti za novo karierno pot
Mnoge mlade mamice se po porodniškem dopustu soočajo z željo po spremembi karierne poti. Nova življenjska vloga pogosto prinese drugačen pogled na prioritete in vrednote. V takih primerih je samozaposlitev ena izmed vse bolj priljubljenih možnosti. Gre za poklice, ki omogočajo večjo fleksibilnost ali delo od doma, kot so pisanje, prevajanje, grafično oblikovanje ali svetovanje. Zavod za zaposlovanje ponuja subvencije za samozaposlitev, ki lahko znašajo okoli 5000 evrov, ter mentorsko podporo.
Porodniška je lahko tudi čas za razmislek o prekvalifikaciji ali dodatnem izobraževanju. Spletni tečaji, študij na daljavo in programi za odrasle omogočajo pridobivanje novih znanj že med dopustom ali po njem. V primeru prijave na zavodu za zaposlovanje lahko sodelujete tudi v brezplačnih programih usposabljanja, ki jih sofinancira država.
Pomemben vidik pri premagovanju izzivov po porodniškem dopustu je tudi psihološki vidik. Veliko žensk po porodu doživi pomembne osebnostne spremembe, ki lahko vplivajo na njihove karierne cilje. Iskanje ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem, iskanje smisla ali želja po večjem vplivu na okolje postanejo pomembnejši. Priznanje teh sprememb in proaktivno iskanje novih poti je ključno.
Finančna podpora in socialne pravice
Poleg pravic iz delovnega razmerja obstaja tudi vrsta socialnih transferjev in podpor, ki so na voljo nosečnicam in mladim mamicam.
- Starševski dodatek: Finančna podpora, ki jo prejmejo starši, kadar niso upravičeni do starševskega nadomestila. Pravica traja 365 dni od rojstva otroka.
- Pomoč ob rojstvu otroka: Enkratni denarni prejemek v višini 429,99 EUR, namenjen vsem staršem za nakup osnovne opreme za novorojenčka.
- Otroški dodatek: Finančni prejemek za pomoč pri skrbi, vzgoji in izobraževanju otroka, ki je na voljo do otrokove 18. leta starosti. Višina je odvisna od dohodkovnega razreda družine, zviša pa se v primeru enostarševske družine ali če predšolski otrok ni vključen v vrtec.
- Subvencija najemnine: Pomaga pri kritju stroškov najemnine za neprofitna, namensko najemna in tržna stanovanja.
- Denarna socialna pomoč in izredna denarna socialna pomoč: Na voljo v primeru finančnih stisk zaradi nepredvidenih okoliščin.
- Subvencija za plačilo vrtca: Sredstva, ki jih prejmejo starši za kritje dela stroškov varstva otroka v vrtcu.
- Dodatek za veliko družino: Letni prejemek za družine z vsaj tremi otroki do 18. leta starosti.
- Dodatek za nego otroka: Denarni dodatek za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo.
Ženske, ki se soočajo z brezposelnostjo v času nosečnosti, se lahko obrnejo na svetovalnico na brezplačno telefonsko številko 080 5003, kjer jim bodo prisluhnili in pomagali pri nadaljnjih korakih.
Izzivi in razmisleki o odgovornem starševstvu
Diskusija o nosečnosti in zaposlovanju pogosto izpostavi tudi vprašanje odgovornega starševstva. Medtem ko je zaželeno, da imajo starši pred prihodom otroka urejene osnovne finančne pogoje, je realnost pogosto drugačna. Številne mlade ženske se soočajo z negotovimi oblikami zaposlitve (pogodbe za določen čas), kar lahko ustvari začaran krog negotovosti ob načrtovanju družine.
Pomembno je, da se zavedamo, da odločitev o načrtovanju otroka ni izključno finančno vprašanje. Starostni dejavnik, osebne želje in življenjske okoliščine igrajo pomembno vlogo. Čeprav je odgovorno ravnanje ključno, ne smemo pozabiti, da se lahko tudi tisti, ki imajo urejeno zaposlitev, soočijo z nepričakovanimi težavami ali izgubo službe.
V zadnjih letih zakonodaja na področju starševskega varstva doživlja pomembne spremembe, ki sledijo evropskim direktivam. Cilj teh sprememb je boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter spodbujanje enakomernejše delitve skrbstvenih obveznosti med oba starša. Novosti vključujejo več neprenosljivega starševskega dopusta za oba starša, daljše obdobje dela s krajšim delovnim časom zaradi nege otroka in dvig maksimalne višine starševskega nadomestila.
Zaključek
Nosečnost in zaposlovanje mladih žensk predstavljata kompleksno področje, kjer se prepletajo pravne zaščite, osebne odločitve, ekonomske realnosti in socialne politike. Čeprav zakonodaja nudi okvire za zaščito, je v praksi nujno, da so ženske proaktivne, se dobro informirajo o svojih pravicah in možnostih ter poiščejo podporo, ko jo potrebujejo. Zavedanje o dostopnih finančnih podporah, možnostih za karierni razvoj in psiholoških vidikih lahko mladim mamicam pomaga pri uspešnem premagovanju izzivov in ustvarjanju uravnoteženega življenja.
tags: #porodniska #in #zaposlovanje #mladih #zensk