V času nosečnosti, poroda in prvih mesecev starševstva se bodoči starši pogosto soočajo z vrsto vprašanj glede svojih pravic in obveznosti na področju zaposlitve in socialnih prejemkov. Zlasti ženske, ki so zaposlene za določen čas ali pa so samostojne podjetnice, se lahko znajdejo v negotovih situacijah, ko se jim izteka pogodba ali pa razmišljajo o prekinitvi poslovne dejavnosti. Razumevanje zakonodaje o starševskem varstvu in družinskih prejemkih je ključno za zagotavljanje finančne stabilnosti in mirnega obdobja starševstva.
Pravice iz naslova materinstva in očetovstva
Slovenija ponuja širok nabor pravic za starše, ki jih ureja predvsem Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1). Te pravice so namenjene zagotavljanju finančne podpore in odsotnosti z dela za nego in varstvo otroka.
Materinski dopust je namenjen pripravi na porod, negi in varstvu otroka takoj po porodu ter zaščiti materinega zdravja ob rojstvu otroka in po njem. Materinski dopust praviloma traja 105 dni in se začne 28 dni pred predvidenim datumom poroda. Če mati ne nastopi materinskega dopusta 28 dni pred predvidenim datumom poroda, neizrabljenega dela ne more izrabiti po otrokovem rojstvu, razen če je porod nastopil pred predvidenim datumom. Vloga za materinski dopust se vloži na center za socialno delo (CSD) najkasneje do nastopa materinskega dopusta, vendar največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda. Če mati ne obvesti delodajalca o izrabi materinskega dopusta v treh dneh po rojstvu otroka, je to potrebno storiti, razen če ji to preprečuje zdravstveno stanje, v katerem primeru ga obvesti sorodnik.
Očetovski dopust očetu pripada ob rojstvu otroka v trajanju 15 dni. Oče ga izrabi v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela od rojstva otroka do tretjega meseca starosti otroka. Ta pravica je neprenosljiva. Ob rojstvu dveh ali več otrok se očetovski dopust za drugega ali nadaljnjega otroka podaljša za dodatnih 10 dni. Vloga za očetovski dopust se vloži na CSD. Če oče očetovskega dopusta ne izrabi, ga lahko koristijo tudi druga oseba ter materin zakonec, materin zunajzakonski partner in partner ali partnerka registrirane istospolne partnerske skupnosti, ki dejansko neguje in varuje otroka. Pravico se uveljavlja po rojstvu otroka, najkasneje do nastopa očetovskega dopusta.
Starševski dopust vsakemu od staršev pripada v trajanju 160 dni. Mati lahko na očeta prenese 100 dni starševskega dopusta, 60 dni pa je neprenosljivih. Enako velja za očeta, ki lahko prenese 100 dni na mater, 60 dni pa je neprenosljivih. Eden od staršev ga izrabi neposredno po izteku materinskega dopusta. Izrabo dela neprenosljivega starševskega dopusta v trajanju največ 60 dni lahko vsak od staršev prenese ali izrabi najpozneje do osmega leta otroka. Ob rojstvu dveh ali več otrok se starševski dopust podaljša za vsakega nadaljnjega otroka za dodatnih 90 dni. Starša se morata pisno dogovoriti o izrabi starševskega dopusta najpozneje 30 dni pred potekom materinskega dopusta.
Nadomestila in denarna pomoč
Med koriščenjem dopustov so starši upravičeni do različnih nadomestil, ki jim zagotavljajo osnovni dohodek.
Starševsko nadomestilo za polno odsotnost z dela znaša 100% osnove. Osnova za izračun nadomestila je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v strnjenih 12 mesecih pred predpreteklim mesecem od vložitve prve vloge za dopust. Izplačilo očetovskega in starševskega nadomestila ne more biti višje od dvainpolkratnika vrednosti povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji z uskladitvami, medtem ko je materinsko nadomestilo navzgor neomejeno. Nadomestilo ne more biti nižje od 55% vrednosti minimalne plače v Republiki Sloveniji z uskladitvami.
Starševski dodatek je mesečni prejemek, določen v višini usklajene višine osnovnega zneska minimalnega dohodka. Pravico do starševskega dodatka imajo starši, ki niso upravičeni do starševskega nadomestila ali ga prejemajo v bistveno nižjem znesku.
Pomoč ob rojstvu otroka je enkratni prejemek, namenjen materi ali očetu s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki dejansko živita v Republiki Sloveniji. Pod enakimi pogoji lahko pravico uveljavlja tudi druga oseba in posvojitelji, če te pravice ni uveljavil eden od staršev otroka. Rejniki nimajo pravice do te pomoči. Pravico uveljavljata pri CSD, najkasneje 60 dni po rojstvu otroka. Pomembno je vedeti, da se pomoč ob rojstvu otroka lahko razlikuje od občine do občine.
Dodatek za družino s tremi otroki znaša 404,48 EUR, za družino s štirimi ali več otroki pa 491,52 EUR, ne glede na materialni položaj družine.
Dodatek za nego otroka je pravica, ki jo lahko uveljavlja eden od staršev ali druga oseba za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo. Do dodatka je upravičen do otrokovega 18. leta starosti, v primeru določenih bolezni ali oviranosti pa tudi dlje. Višina dodatka znaša 102,40 EUR za otroke s težko motnjo v duševnem razvoju ali 204,80 EUR za težko gibalno oviranega otroka ali otroka z določenimi hudimi boleznimi.
Delno plačilo za izgubljeni dohodek je namenjeno staršem ali drugim osebam, ki prekinejo delovno razmerje ali začnejo delati krajši delovni čas zaradi nege in varstva otroka s težko motnjo v duševnem razvoju, težko gibalno oviranega otroka ali otroka s hudimi boleznimi. Pravico lahko uveljavlja tudi eden od staršev, ki neguje in varuje dva ali več otrok s posebnimi potrebami. Vlogo je treba vložiti na CSD najpozneje 30 dni po zapustitvi trga dela ali začetku dela s krajšim delovnim časom.
Posebne situacije in pravno varstvo
Zakonska ureditev predvideva tudi rešitve za specifične situacije, s katerimi se lahko soočajo zaposleni in samostojni podjetniki.
Zaposlitev za določen čas in nosečnost
Primer bralke, ki ji delodajalec ne želi podaljšati pogodbe za določen čas zaradi nosečnosti, čeprav drugim zaposlenim to omogoča zaradi povečanega obsega dela, odpira vprašanje diskriminacije. Osnovna oblika zaposlitve v Sloveniji je zaposlitev za nedoločen čas. Pogodba za določen čas se lahko sklene le v določenih pogojih, zakon pa prepoveduje veriženje pogodb o zaposlitvi za določen čas. V primeru, da bi bralki podaljšali pogodbo brez dodelitve novega delovnega mesta, bi to pomenilo avtomatsko zaposlitev za nedoločen čas. Če delodajalec ravna nezakonito, lahko delavec s tožbo na delovnem sodišču doseže spremembo delovnega razmerja v zaposlitev za nedoločen čas. V takšnem primeru bi zanjo veljalo posebno pravno varstvo delavk v času nosečnosti pred odpustitvijo. Zahteva za ugotovitev nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi mora biti vložena v roku 30 dni od vročitve oziroma od dneva, ko je delavec zvedel za kršitev pravice. Ne glede na prenehanje pogodbe, se v osnovo za izračun porodniškega nadomestila štejejo dohodki zadnjih dvanajstih mesecev, pripada pa ji tudi sorazmeren delež dopusta in regresa.
Delo po avtorskih ali civilnih pogodbah med starševskim dopustom
Oseba v času koriščenja starševskega dopusta in prejemanja starševskega nadomestila lahko opravlja delo po avtorski ali drugi civilni pogodbi po obligacijskem zakoniku, če tako delo nima elementov delovnega razmerja. Delo praviloma ne sme biti opravljeno v času, ko oseba varuje otroka (približni okvirni delovni čas od 8. do 16. ure). Če bi oseba sklenila pogodbo o zaposlitvi in začela opravljati delo v rednem delovnem razmerju, bi to pomenilo, da je prekinila starševski dopust.
Samostojni podjetniki (s.p.) in porodniški dopust
Samostojne podjetnice morajo biti pred začetkom porodniškega dopusta ustrezno zavarovane za starševsko varstvo. Vloga za materinski dopust in nadomestilo se odda na CSD najkasneje dan pred začetkom dopusta. Višina nadomestila je odvisna od plačanih prispevkov za starševsko varstvo v zadnjih 12 mesecih. Med porodniškim dopustom država prevzame plačilo prispevkov, vendar le v primeru, če podjetnica v tem času dejansko ne opravlja dejavnosti. Če inšpekcija ugotovi, da podjetnica dela, ji preneha pravica do nadomestila, prejeta sredstva pa mora vrniti. Vendar pa to ne pomeni, da mora s.p. zapreti, le sama ne sme delati v njem. V primeru, da ima že zaposlenega delavca, nadaljnje poslovanje ni problem. Samostojna podjetnica, ki je dan pred nastopom materinskega dopusta zavarovana za starševsko varstvo (ima odprt s.p. najkasneje 29 dni pred PDP), lahko uveljavlja pravico do materinskega nadomestila.
Pogoste zmote o pravicah nosečih delavk
Vlaganje vlog in roki
Vloge za uveljavljanje pravic je treba vložiti v predpisanih rokih, saj zamuda lahko vpliva na višino in trajanje prejemkov.
- Materinski dopust in nadomestilo: Najkasneje do nastopa materinskega dopusta, vendar največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda. Če se uveljavlja po tem roku, se prizna z dnem rojstva otroka.
- Očetovski dopust in nadomestilo: Po rojstvu otroka, najpozneje dan pred nastopom očetovskega dopusta.
- Starševski dopust in nadomestilo: Skupaj s pravico do materinskega dopusta, vendar najpozneje 30 dni pred iztekom materinskega dopusta. Če za otroka nihče ni upravičen do materinskega dopusta, se uveljavlja 30 dni pred potekom 77 dni starosti otroka.
- Plačilo sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost: Najpozneje 30 dni po začetku dela s krajšim delovnim časom od polnega.
- Plačilo prispevkov za socialno varnost v primeru štirih ali več otrok: Najpozneje 30 dni po zapustitvi trga dela.
- Nadomestilo v času odmora za dojenje: Najpozneje 30 dni po pridobitvi pravice do odmora za dojenje pri delodajalcu.
Pomembno je, da se vlagatelji pred vložitvijo vlog pozanimajo o vseh zahtevanih dokumentih in pogojih, ter se zavedajo posledic zamude rokov. Svetuje se tudi, da se v primeru nejasnosti obrnete na pristojne centre za socialno delo ali druge strokovne službe.
Prijave REK 2 in M12
Vprašanje o oddaji REK 2 in M12 prijav v času koriščenja starševskega dopusta je odvisno od statusa osebe. Če oseba med starševskim dopustom ne opravlja dela, ne obstaja obveznost oddajanja REK 2 naprej. V primeru, da oseba po obligacijski pogodbi opravlja kakšno delo, ki nima elementov delovnega razmerja, to ne vpliva na status starševskega dopusta, vendar je pomembno, da delo ne poteka v času, ko oseba varuje otroka. Prijavo M12 je potrebno oddati v primeru, da oseba med starševskim dopustom prejema nadomestilo, ki se šteje kot osnova za prispevke.
Zavedanje o pravicah in obveznostih ter pravočasno urejanje dokumentacije omogočata mirnejše in bolj varno obdobje starševstva, ne glede na status zaposlitve ali poslovne dejavnosti.
tags: #porodniska #pretek #zaposlitve