Porodnišnica Maribor, danes znana kot Oddelek za perinatologijo v okviru Klinike za ginekologijo in perinatologijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor (UKC Maribor), ima bogato zgodovino, ki sega več kot devet desetletij v preteklost. Njena pot od skromnih začetkov v začetku 20. stoletja do današnjega sodobnega centra za najvišjo raven strokovne obravnave nosečnic in novorojenčkov je zaznamovana z nenehnim razvojem, uvajanjem novih medicinskih metod in izboljševanjem pogojev za paciente in osebje.
Zgodnji zametki in prve izzivi
Prvi zametki porodnišnice v Mariboru segajo v leto 1928. Takrat je bil ustanovljen prvi porodniško-ginekološki oddelek, ki je bil stacioniran v stavbi pod Kalvarijo v Vinarski ulici 6 in je deloval kot samostojna enota mariborske bolnišnice. Žal pa so bili prostori za sprejem velikega števila porodnic neprimerni, kar je pogosto vodilo do okužb s smrtnim izidom. Ta začetna obdobja so poudarila nujno potrebo po izboljšanju infrastrukture in higienskih standardov.
Zavedajoč se teh težav, se je leta 1938 pričelo načrtovati novo poslopje, ki je bilo pogovorno znano kot »črna stavba«, na Tržaški cesti. Gradnja se je zavlekla zaradi druge svetovne vojne in je bila dokončno zaključena šele leta 1944, saj je bila vmes močno poškodovana zaradi zavezniških letalskih bomb. Kljub oviram, je leta 1945 porodnišnica razpolagala s 32 posteljnimi kapacitetami, kar je predstavljalo napredek v primerjavi s prejšnjimi razmerami.
Napredek po drugi svetovni vojni in uvajanje novih metod
Po drugi svetovni vojni se je delo porodničarjev močno usmerilo v preventivo. Ta premik v pristopu je bistveno zmanjšal umrljivost žensk, kar je bil izjemen dosežek, saj se je zmanjšala za kar desetkrat. Kadrovska zasedba se je z leti postopoma krepila, kar je omogočilo nadaljnje izboljšave.
Od začetka 60-ih let dalje so se v porodniški oskrbi počasi uvajale prelomne medicinske metode. Med te sodijo mikro pH-metrija, preprečevanje in diagnostika Rh izosenzibilizacije ter amnioskopije. Leta 1968 je bil pomemben mejnik z uvedbo ultrazvočne diagnostike, ki je omogočila natančnejše spremljanje nosečnosti in ploda. Hkrati se je izboljšala tudi reanimacija novorojenčkov, kar je povečalo možnosti za preživetje in zdrav razvoj najranljivejših. Aktivno vodenje poroda je prav tako postalo del rutinske prakse, kar je prispevalo k varnejšim porodom.
Prostorska stiska in selitev v sodobnejše prostore
Kljub napredku na medicinskem področju, je uvajanje novih dejavnosti v drugi polovici 80-ih let povzročilo novo prostorsko stisko. Bivalne razmere v starih prostorih niso več zadostovale sodobnim higienskim predpisom. Dodatno je bilo problematično ločevanje mater od otrok, saj so jih dobile samo za dojenje, v enem prostoru pa je bilo celo 6 postelj. Takšne razmere niso omogočale prisotnosti partnerjev pri porodu, kar je bilo v nasprotju z vse večjim poudarkom na partnerskem porodu.
Rešitev te problematike je bila gradnja nove porodnišnice. Porodnišnica, kot jo poznamo danes na svoji sedanji lokaciji, je svoja vrata slovesno odprla 22. maja 1991. Ta sodobna zgradba je za tisti čas omogočala visok bivalni standard in je bila zgrajena iz sredstev samoprispevkov. Njena sodobna infrastruktura je omogočila nosečnicam, porodnicam in njihovim novonastalim družinam prijetnejše bivanje ter najbolj kakovostno zdravstveno nego in oskrbo doslej.
Oddelek za perinatologijo: Visoka raven strokovne obravnave
V času odprtja nove stavbe je Oddelek za porodništvo deloval kot samostojna enota v okviru Splošne bolnišnice Maribor (SBM), s prim. Marjanom Drnovškom, dr. med., spec. gin. in porod., kot predstojnikom oddelka. Od leta 2007, ko je SBM pridobila naziv in status Univerzitetnega kliničnega centra Maribor (UKC MB), spada Oddelek za porodništvo pod okrilje Klinike za ginekologijo in perinatologijo kot Oddelek za perinatologijo.
Strokovna odličnost oddelka se je samo še nadgrajevala. Danes Oddelek za perinatologijo predstavlja center za najvišjo raven strokovne obravnave nosečnic in novorojenčkov v državi, ki skrbi za približno 2300 porodov letno in obravnava nosečnice iz celotne severovzhodne Slovenije. Na področju prenatalne diagnostike so uvedli tridimenzionalno ultrazvočno diagnostiko, presejalne preglede v prvem trimestru (merjenje nuhalne svetline in dvohormonski test), biopsijo horionskih resic ter izjemno podrobno analizo genetskega stanja ploda.
Uvedba neinvazivne prenatalne diagnostike s prostocelično DNA ploda v materini krvi je bistveno zmanjšala število nepotrebnih invazivnih postopkov. Oddelek aktivno išče zgodnje napovedovalce preeklampsije in spremlja nosečnice z gestacijskim diabetesom ter drugimi medicinskimi obolenji v ambulanti za tvegano nosečnost. Pri medenični vstavi ploda ponujajo zunanji obrat, upoštevajo porodni načrt in želje nosečnice ter omogočajo prisotnost partnerja pri porodu. Zagotavljajo najvišjo stopnjo intimnosti porodnice in omogočajo tesen stik matere z otrokom.
V zadnjih dveh desetletjih se je porodnišnica preoblikovala v Oddelek za perinatologijo, kjer medicinski razvoj oddelka sega na terciarno oziroma najvišjo možno raven strokovne obravnave pacientk v državi. Na oddelku ne poteka samo kakovostno klinično delo, ampak tudi obsežna pedagoška in znanstvenoraziskovalna dejavnost, ki prispeva k napredku na področju ginekologije in porodništva v Mariboru in širši regiji.
Novorojencu prijazna porodnišnica in izzivi na področju odnosov
Leta 1999 je mariborska porodnišnica pridobila naziv »novorojenčku prijazna porodnišnica« s strani Unicefa. Ta naziv poudarja zavezanost k uspešnemu pričetku dojenja v porodnišnici in k upoštevanju desetih ključnih načel, ki spodbujajo optimalno skrb za novorojenčka in mater.
Kljub strokovni odličnosti in pozitivnim dosežkom, se je v zadnjem času pojavila javna razprava o odnosih znotraj oddelka, zlasti po septembrski kadrovski menjavi na oddelku za bolne novorojenčke. Velik del zaposlenih iz celotne porodnišnice je izrazil nepodporo novi vodji enote za neonatologijo, s pismom, ki je bilo sprva anonimno, nato pa so ga zaposleni tudi podpisali.
Očitki, izraženi v več opozorilih in pričevanjih pred komisijo za notranji nadzor, so vključevali obtožbe o agresivni komunikaciji, poniževanju sester in pacientk, neprimernem komuniciranju ter celo elementih mobinga. Zaposleni so poročali o stiskah, ki se kažejo kot nespečnost, tesnoba in strah, ter o tem, da vodja med nočnim dežurstvom odsvetuje klicanje, kar je povzročalo dodatno zaskrbljenost v nujnih primerih. Priznanja iz zapisnika sestanka komisije za notranji nadzor razkrivajo, da so nekateri zaposleni izrazili zaskrbljenost glede beleženja in sporočanja neželenih dogodkov, nekateri pa so celo navedli, da so bili incidenti, ki so bili prvotno zapisani, kasneje izbrisani iz informacijskega sistema.
UKC Maribor je zaradi teh "pisanj nepodpore" uvedel strokovni nadzor, kjer je del zaposlenih pred komisijo izpovedal še več podrobnosti. Komisija je predlagala popravljalne ukrepe, kot so uvedba zunanje timske supervizije in individualne delavnice komunikacije za prijavljeno vodjo. Kljub temu zaposleni, ki so opozarjali na odnos vodje, s predlaganimi ukrepi niso bili zadovoljni, saj menijo, da oseba, ki so jo prijavili zaradi mobinga in opuščanja delovnih nalog, ne bi smela imeti vodstvene pozicije. V anonimnem dopisu, ki so ga poslali na več institucij, so opozorili na pristranskost poročila in opravičevanje "toksičnega vedenja", ter na nedopustne pritiske na osebje, ki se je izpostavilo.
Na drugi strani poročilo komisije za nadzor navaja, da zdravnico podpirajo predstojnik porodnišnice, njegov nekdanji namestnik, nekdanja vodja enote za neonatologijo in tri specializantke. V UKC Maribor so izjavili, da so ob prijavah zaposlenih hitro in ustrezno ukrepali. Čeprav zastopnica za pacientove pravice in varuhinja pacientovih pravic nista uradno potrdili pritožb porodnic glede odnosa v porodnišnici, so zaposleni poudarili, da slabe razmere v porodnišnici odražajo širše probleme na Kliniki za ginekologijo in perinatologijo UKC Maribor.
Ta zapletena situacija poudarja pomen odprte komunikacije, spoštljivega odnosa in učinkovitih mehanizmov za reševanje medosebnih in delovnih sporov v katerikoli zdravstveni ustanovi, še posebej tam, kjer je odgovornost za skrb za najranljivejše tako velika. Zgodovina porodnišnice Maribor je dokaz nenehnega stremenja k odličnosti, vendar pa so medosebni odnosi ključni za zagotavljanje celovite kakovosti oskrbe.
tags: #porodnisnica #maribor #osebje