Novi družinski član je doma. Začne se obdobje prilagajanja družinskih članov novorojenčku. Življenje se družini obrne za 180°, v prvih dneh in tednih se vse vrti okoli novorojenčka in mamice. Mladim mamicam se pojavljajo številna vprašanja. V prispevku bomo poskušali odgovoriti na nekaj najbolj pogosto zastavljenih vprašanj, povezanih s prehrano novorojenčka in dojenčka v prvih mesecih življenja, ter spremljanjem njegovega razvoja in rasti.
Prvi meseci: dojenje in prilagajanje
Novi družinski član je doma, kar pomeni obdobje prilagajanja, kjer se vse vrti okoli novorojenčka in mamice. Mladim mamicam se pojavljajo številna vprašanja, zlasti glede prehrane.
Kako dolgo in kako pogosto dojiti?
Za uspešno dojenje je pomembno, da z dojenjem pričnemo takoj po porodu. Pri prvem telesnem stiku z materjo bo novorojenček pričel sesati dojko in našel bradavico, kamor se bo prisesal za prvi podoj. Prvi podoj naj traja, dokler novorojenček sam ne neha sesati in izpusti bradavico. V prvih treh do štirih dneh materino mleko imenujemo kolostrum ali mlezivo. To je gosta rumenkasta tekočina, ki je bogata z imunoglobulini, drugimi beljakovinami, maščobo ter v maščobi topnimi vitamini in minerali. Kolostrum nekateri imenujejo kar »prvo cepivo«. Novorojenčka v prvih dneh dojimo čim pogosteje. Pomembno je, da se novorojenček doji na prvi dojki, dokler spontano ne izpusti bradavice, šele nato mu ponudite drugo dojko. Skoraj tri četrtine mamic proizvede več mleka v desni dojki, ne glede na to, ali so levičarke ali desničarke.
Tretji dan, ko navadno zapustita porodnišnico, se prične spoznavanje v domačem okolju. Mamice, predvsem brez strahu. Vsaka mamica naredi za svojega dojenčka najboljše, kar v danem trenutku zna in zmore. Tretji do peti dan po porodu pričnejo dojke izločati prehodno mleko, po dveh do treh tednih pa zrelo mleko. V prvem mesecu novorojenčka pristavimo k prsim vsakokrat, ko to želi, hkrati pa podaljšujemo čas dojenja. Dojenček najmočneje sesa prvih pet minut in takrat popije večino mleka, zato naj dojenje traja med 10 in 20 minut. Dojenček mora dojko popolnoma izprazniti, če je ne, mora to dodatno storiti mamica sama.
Kaj storiti, ko dojenje ni možno?
V nekaterih primerih pa kljub veliki želji mamice in njenemu trudu, da bi dojila, dojenje ni mogoče, ker preprosto nima dovolj mleka ali pa ji je dojenje odsvetovano zaradi zdravstvenih razlogov. V taki situaciji je zelo pomembno, da mamica, ki ne more dojiti svojega dojenčka, nima kakršnegakoli občutka krivde, ker je le-ta neupravičen in je lahko celo škodljiv za njun odnos. Ko dojenje ni mogoče, dojenčku ponudimo prilagojeno začetno mlečno formulo, po dopolnjenem šestem mesecu pa nadaljevalno delno prilagojeno mlečno formulo. Prilagojene začetne mlečne formule so zadovoljivo nadomestilo za materino mleko, saj njihova hranilna sestava in energijska vrednost skuša biti čim bolj podobna materinemu mleku.
Koliko obrokov potrebuje dojenček?
Univerzalnega odgovora ni. Pokazatelj zadostnega vnosa mleka pri izključnem dojenju ali hranjenju z mlečno formulo je število mokrih pleničk, ki jih lahko pričakujemo (6 ali več na 24 ur). Navadno dojenček v nekaj tednih sam vzpostavi ritem hranjenja s šestimi do sedmimi obroki v 24 urah. Novorojenček pokaže pripravljenost za hranjenje z vrsto znakov (npr. povečana budnost in aktivnost, hitri očesni gibi, premikanje ustnic, iskanje dojke, pomikanje ročic k ustom, sesalni gibi, zvoki sesanja, tiho oglašanje, nemir, vzdihovanje in jok), ki jih morajo starši prepoznati in se nanje odzvati. Velja si zapomniti, da jok ni prvi, temveč pozni znak lakote. Pri novorojenčkih, ki prespijo več ur med enim in drugim obrokom, pa še tega hitro končajo, mora mama pomisliti, če ni premalo mleka in dojenček zato toliko spi, da varčuje z energijo. O tem se je dobro pogovoriti s patronažno sestro, ki lahko dojenčka stehtala in tako hitro bo jasno, ali je mleka dovolj ali potrebuje novorojenček dodatek mlečnega nadomestka.
Po dopolnjenem četrtem mesecu: Dohranjevanje
Dojenčki se v prvih šestih mesecih hitro razvijajo, telesna teža se podvoji. Za nadaljnjo rast počasi potrebujejo več kot le materino mleko ali prilagojeno mlečno formulo. Seveda bo dojenček tudi po šestem mesecu pa vsaj do enega leta starosti še vedno dojen, hkrati pa začnemo uvajati dopolnilno mešano prehrano - mlečno-žitne, zelenjavno-žitne, zelenjavno-mesne in sadno-žitne kaše, ki bodo postopoma postajale vse gostejše, tako da dojenčka spodbujajo k žvečenju in požiranju.
Kdaj začeti z gosto hrano?
Med petim in šestim mesecem je najboljši čas za uvajanje novih živil in goste hrane. Odločno odsvetujemo uvajanje goste hrane pred dopolnjenim 4. mesecem (17. tednom) otrokove starosti, saj je prebavni sistem dojenčka še nezrel, da bi se mogel spopasti s sestavljeno hrano. Prav tako ne odlašajte predolgo z uvajanjem mešane dopolnilne prehrane po dopolnjenem 6. mesecu (26. tednu) otrokove starosti, saj pri starosti nad šest mesecev in več samo materino mleko ali mlečni nadomestek pogosto ne zagotavlja več zadostnega vnosa hranilnih snovi, ki jih dojenček potrebuje. V obdobju dopolnilnega hranjenja tako pri dojenih dojenčkih kot tudi dojenčkih, hranjenih z mlečnimi nadomestki, moramo več kot 90 % dnevnih potreb po železu pokriti z živili, ki so dober vir le-tega.
Začne se, ko je pripravljen dojenček!
Če dojenčka v starosti med četrtim in šestim mesecem dobro opazujemo, nam z določenimi znaki sam sporoča, da je pripravljen na postopno sprejemanje goste hrane. Ti znaki so hitra lakota po sicer obilnem dojenju ali mlečnem obroku, vedno manjši razmaki med obroki, manj mirne noči, slinjenje ali jok ob pogledu na hrano, žvečenje vsega, kar je v dosegu rok. V prvih nekaj tednih začetka uvajanja hrane bodite mamice in očki potrpežljivi, saj je uvajanje goste hrane sprva predvsem učenje, raziskovanje, in ne pomemben vir prehrane. Prva hrana, ki jo dojenčku ponudimo, naj bo enostavna, nevtralnega okusa, da se ga bo lažje privadil.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je manj kot 40 odstotkov dojenčkov, mlajših od šest mesecev, polno dojenih.
Ko se odločite, da boste dojenčka pričeli seznanjati z novimi jedmi in njihovimi okusi, si izberite del dneva, ko sta oba z dojenčkom sproščena. Sprva ponudite dojenčku malo jedi na koncu žličke. Večina dojenčkov bo del jedi uspela pogoltniti, del pa jim bo stekel po bradici. Vsak dan ponudimo dojenčku žličko več. Nova živila uvajamo z razmikom enega tedna, da se dojenček lažje navadi na okus in da ob morebitni preobčutljivostni reakciji lažje ugotovimo, katero živilo jo je povzročilo. Ne hitite in ne pozabite, da je v tem obdobju materino mleko ali mlečni nadomestek še vedno najpomembnejša hrana vašega dojenčka, hkrati pa gosta hrana postaja vse pomembnejši vir hranilnih snovi.
Zavračanje novih živil, npr. zelenjave, je normalen proces spoznavanja novih okusov. Če dojenček prvo ponujeno špinačo zavrne, še ne pomeni, da je ne mara. Potrebno bo vztrajati in ponuditi špinačo (ali katero koli drugo vrsto živila) na nevsiljiv način najmanj še 8- do 11-krat, saj kar 70 % dojenčkov sprejme okus določene zelenjave šele po osmem poizkusu. Zato ne bodite med 85 % mam, ki že po treh poizkusih obupajo in zaključijo, da njihov dojenček zelenjave pač ne mara.
Kakšno je primerno napredovanje dojenčka na telesni teži v prvem letu starosti?
Dojenčki se rodijo s povprečno porodno težo 3,5 kg. V prvih 5 do 7 dneh je nekaj povsem običajnega, da izgubijo nekaj svoje telesne teže, saj se dojenje šele vzpostavlja. Pričakovan padec telesne teže pa je manjši od 10 %. Ob dobro vzpostavljenem dojenju dojenčki v 10 do 14 dneh pridobijo nazaj svojo porodno težo. Od tu dalje dojenčki povprečno napredujejo po naslednji shemi:
- 200 g na teden v prvi triadi (do 3. meseca)
- 150 g na teden v drugi triadi (med 3. in 6. mesecem)
- 100 g na teden v tretji triadi (med 6. in 9. mesecem)
- 50-75 g na teden v četrti triadi (med 9. in 12. mesecem)
V prvem letu zrastejo v povprečju za 25 cm. V drugem letu starosti malčki povprečno zrastejo za 12 cm in pridobijo 2,5 kg telesne teže, nato pa v vsakem naslednjem letu zrastejo za 10 cm in pridobijo vsako leto v povprečju 2 kg. Leto pred začetkom pubertete pa zrastejo le za 6 cm.
Ali dojenček potrebuje dodatno tekočino?
Dojenčki do telesne teže 10 kg potrebujejo 100 ml tekočine na kilogram telesne teže. Izključno dojen dojenček prvih šest mesecev ne potrebuje ničesar drugega (razen dodatka vitamina D3), ker z dojenjem zagotovo pokrije tudi potrebe po tekočini. Materino mleko je njegova hrana in vir tekočine. Zato dojenčkom ni treba ponujati vode ali otroških čajev, tudi v vročih dneh jih raje večkrat podojite. Dojenčkom, hranjenim z mlečno formulo, pa v vročih dneh lahko ponudite tudi prekuhano vodo.
Rast dojenčka v dolžino in težo
Ob rojstvu je večina dojenčkov dolgih od 50 do 52 centimetrov, pri čemer so dečki povprečno za centimeter ali dva večji od deklic. Prve mesece človek raste tako hitro kot nikoli več v svojem življenju. Celo v puberteti otroci ne rastejo tako hitro, kot so, ko so bili dojenčki. Med prvim in tretjim mesecem življenja dojenčki zrastejo povprečno 3,5 centimetra na mesec. Tudi če zrastejo 1,5 centimetra ali 5,5 centimetra, je to povsem normalno.
Povprečna porodna teža znaša 3500 gramov, dečki so nekoliko težji kot deklice. V prvih treh dneh življenja se teža najprej nekoliko zmanjša - to je povsem normalno. Toda že po dobrem tednu vaš dojenček vnovič doseže svojo porodno težo in jo od takrat neprekinjeno povečuje. Prve štiri tedne je težji za 225 gramov na teden. Svojega otroka tehtajte enkrat na teden. Zapisujte si težo in datume, da boste vedeli, ali normalno pridobiva težo. Podatke lahko vnašate tudi v ustrezno krivuljo v izkaznici preventivnih zdravstvenih pregledov - tako bo takoj jasno, ali je vaš otrok v območju normalnih vrednosti.
Pri 3 mesecih je povprečna teža za punčko med 5,4 do 7,4 kg, in povprečna dolžina je 56 do 63 cm. Pri 6 mesecih je povprečna teža 6,5 do 8,8 kg, in povprečna dolžina je 62 do 69 cm. Pri 9 mesecih je povprečna teža 7,2 do 9,4 kg, in povprečna dolžina je 65 do 72 cm. Pri 12 mesecih (1 letu) je povprečna teža 8,0 do 10,8 kg, in povprečna dolžina je 70 do 78 cm. Pri 15 mesecih je povprečna teža 8,6 do 11,4 kg, in povprečna dolžina je 73 do 81 cm. Do 18. meseca je povprečna teža 9,0 do 11,8 kg, in povprečna dolžina je 77 do 85 cm. Pri 21 mesecih je povprečna teža 9,6 do 12,4 kg, in povprečna dolžina je 80 do 88 cm. Do 24. meseca (2 leti) je povprečna teža 10,0 do 13,0 kg, in povprečna dolžina je 82 do 91 cm.
V prvih mesecih punčke običajno pridobijo 150-200 gramov na teden. Ko so stare 6 mesecev, se to upočasni na približno 100-150 gramov na teden. Če deklica stalno pade pod percentile rasti ali če je opazen upad rasti, je najbolje, da se posvetujete s svojim pediatrom.
Rast možganov in razvoj
Obseg glave je pokazatelj rasti možganov in splošnega razvoja vaše punčke. Pri vseh novorojenčkih je glava v primerjavi s preostalim telesom izjemno velika. Glava pomeni približno četrtino celotne dolžine vašega otroka - pri odraslih samo še osmino. Prve mesece se obseg glave poveča za približno centimeter na mesec, pri čemer rastejo možgani hitreje kot lobanjske kosti.
Dojenček pridobi nadzor nad gibi v naslednjem zaporedju: glava, ramena, okončine (roke oz. noge, nato dlani oz. stopala, prsti in nazadnje hrbet s hrbtenico). S zorenjem tako zaznavnih kot gibalnih sistemov se spremeni način in tudi kakovost gibanja. Trimesečnik leži na hrbtu in poskuša posegati po predmetih. Pri šestih tednih smo pozorni na kakovost in količino spontanega gibanja, pri čemer opažamo prehajanje iz zvijanja v drencanje. Drencanje pravimo prevladujočemu vzorcu spontanega gibanja, ki ga opazimo pri budnih dojenčkih v starosti od treh do petih mesecev in spominja na fine gibe trebušnih plesalk. V starosti 6 tednov je vidna orientacija dobra, saj se od 3. tedna dalje zelo izboljšuje, tako da je dojenček s pogledom že sposoben slediti v celotnem krogu in ne le v loku. Vidna ostrina in sposobnost zaznavanja globine je pri šestmesečnikih že tako dobra, da otrok zanesljivo poseže po predmetu; prav tako se spontano škiljenje ne pojavlja več.
Od spoznavanja lastnega telesa, ko pri treh mesecih usvoji nadzor glave in pričenja s poseganjem po predmetih nad sabo, dojenček postopoma nadaljuje z gibanjem v prostoru. Najprej usvoji bočno obračanje oziroma kotaljenje. S prvim obratom dojenček pogosto preseneti tako sebe kot starše, saj mu to uspe čisto naključno. Navadno dojenček najprej usvoji obrat s trebuščka na hrbet, šele kasneje tudi obratno. Nekateri dojenčki se namesto kotaljenja raje premikajo tako, da se odrivajo vzvratno. Sedenje dojenčku omogoči, da rok ne potrebuje več za oporo, pač pa lahko z njimi poseže po predmetih. Predmet, ki mu ga ponudimo, prime, ga med držanjem opazuje, stresa in preprijema iz roke v roko, razišče ga tudi z usti. Primitivni refleksi, ki jih vidimo pri novorojenčku, večinoma izzvenijo do šestega meseca starosti. Pri šestih mesecih je kontrola glave odlična, otrok pričenja s sedenjem ob opori. Sedenje pri šestih mesecih kaže, da je dojenček že dovolj močan in sposoben živčno-mišičnega nadzora in koordinacije, da pokonci nosi glavo in trup ter ob tem sedi s stabilno medenico. Nato počasi sam preide v položaj tritočkovne opore, kar mu omogoči prehod v plazenje. Preden otrok shodi, je najbolj optimalen način gibanja recipročno (izmenično) kobacanje. Zrelost živčno-mišičnih struktur omogoči, da obe strani telesa izmenično sodelujeta v gibanju. Nekaj otrok se premika kot medvedi, z iztegnjenimi koleni in oporo na rokah in vsaj eni nogi. To gibanje je precej zahtevno, saj podaljšuje mišice noge ter hkrati zahteva dober občutek za ravnotežje. Večina otrok lahko nekaj sekund samostojno stoji pri enajstih mesecih, večina zdravih otrok shodi med devetim in osemnajstim mesecem starosti. Hoja je sprva širokotirna, nezanesljiva, brez ustreznega spremljajočega gibanja zgornjih udov. Zelo asimetrično gibanje ali asimetrična hoja s hojo po prstih zahteva napotitev v razvojno ambulanto in bolj podrobno oceno. Večina otrok usvoji zrele vzorce hoje šele pri treh letih. Pri sedmih letih je hoja že praktično zrela in podobna odrasli hoji.
Fina/groba motorika, socialni in psihosocialni razvoj dojenčka - Pediatrična nega | @LevelUpRN
Poskoki v rasti in razvoju
V prvem letu svojega življenja naredi dojenček velike skoke v razvoju in raste z neverjetno hitrostjo. To je čas, ko se človek najhitreje razvija in zraste v življenju. V povprečju bo vaš dojenček do prvega rojstnega dne potrojil svojo porodno težo in šel skozi deset glavnih razvojnih mejnikov, znanih kot "rastni poskoki". Ti poskoki v rasti lahko povzročijo tudi začasne spremembe v osebnosti vašega otroka.
Poskoki v rasti so normalna obdobja otrokovega razvoja, v katerih pride do sprememb v ritmu hranjenja, dojenja, pogostega spanja (pogosteje se zbuja), do sprememb v otrokovem vedenju (je bolj živčen, nemiren, jokav) in ima večjo potrebo po dojenju. Pri otrocih ni posebnega pravila, koliko gramov na dan bodo pridobili in za koliko milimetrov bodo zrasli na dan. Za vsakega otroka je to individualno.
Prvi poskok v rasti se zgodi med sedmim in desetim dnem življenja, v katerem otrok doživi prve razvojne in motorične napredke, zaradi katerih ima večjo potrebo po hrani. Pomembno je, da se mati vsakič odzove na otrokov jok in mu ponudi dojko, da se lahko po sistemu ponudbe in povpraševanja količina materinega mleka v nekaj dneh prilagodi otrokovim povečanim potrebam. Naslednji poskoki v razvoju se zgodijo okoli tretjega in šestega tedna, v tretjem mesecu življenja, šestem mesecu in devetem mesecu, v obdobjih, ko se otrok začne obračati, grgati, se plaziti, hoditi. Poskok v rasti spremljata naraščanje otrokove višine in teže, vzporedno s tem pa se povečuje tudi otrokov apetit. Skoki v razvoju se pojavljajo enako pri dojenih otrocih in otrocih, hranjenih po steklenički. Pri otrocih, ki se dohranjajo z adaptiranim mlekom, je pomembno pravočasno prepoznati poskok v rasti, da lahko pravočasno povečamo količino hrane. Poskoki so še posebej občutljiva obdobja in v njih se matere pogosto odločijo za prenehanje dojenja in začetek dohranjevanja, ker so prepričane, da nimajo več dovolj mleka za svojega otroka.
Kako vemo, da gre za poskok v rasti?
Obstajajo določeni znaki, ki nakazujejo, da je naš otrok začel intenzivneje rasti:
- Dojenček je nenehno lačen.
- Otrokove spalne navade se spreminjajo.
- Otrok je občutljiv.
- Otrok kaže nove sposobnosti.
Poskok v rasti ima lahko podobne simptome kot izraščanje zobkov. Otrok je lahko pretirano zaspan ali živčen tudi zaradi bolezni, stalna lakota pa lahko kaže na pomanjkanje mleka. Če ima dojenček dovolj mokre plenice, lahko domnevamo, da je vse v redu in se sprijaznimo, da gre za rastni skok, ki bo minil v nekaj dneh.
Dojite svojega otroka, kadar želi in kolikor želi. Poskoki v rasti se ne ustavijo s prvim letom življenja. Rast in razvoj potekata tudi po omenjenih časovnih obdobjih. Mame opazijo obdobja hitre rasti vsakih nekaj mesecev v otroštvu, nato pa občasno še v najstniških letih. Skok v rasti običajno traja dva do tri dni, včasih tudi do sedem dni. Povečanje povpraševanja po mleku med skokovito rastjo je začasno. Nekateri dojenčki v tem obdobju iščejo prsi vsako uro. Če otroka dojite pogosteje, se bo količina mleka povečala in otrok bo dobil toliko, kot ga potrebuje. Dvajsetminutno dojenje vsako uro je bolj učinkovito za povečanje proizvodnje mleka kot redkejše in daljše dojenje. Če je vaš otrok v fazi pospešene rasti, mu dovolite, da se doji, kadar želi in kolikor želi. Na ta način bo proizvodnja mleka prilagojena povečanemu povpraševanju. Dodajanje nadomestkov v času pospešene rasti ni potrebno in je v resnici odsvetovano, ker lahko to moti dojenje in vodi do zmanjšane proizvodnje mleka ter posledično do prenehanja dojenja. Ne hranite dojenčka po urniku. Dopolnjevanje in/ali hranjenje po določenem urniku moti naravno ravnovesje ponudbe in povpraševanja ter vašemu telesu preprečuje, da bi proizvedlo več mleka med poskoki rasti. Po šestih mesecih se bo otrokova potreba po materinem mleku s postopnim uvajanjem dopolnilne prehrane postopoma zmanjšala.
Nekatere matere čutijo večjo potrebo po hrani in tekočini v obdobju, ko otrok pospešeno raste. Poslušajte svoje telo in mu ponudite več hrane in tekočine, če to zahteva. Za nekatere matere je lahko pospešena rast zelo stresna, saj dojenček pogosteje išče dojko, podnevi in ponoči. Pomembno je, da ostanete mirni, se oborožite s potrpežljivostjo in se osredotočite na odzivanje na otrokove potrebe. Prosite za pomoč družinske člane, če to čutite, da bi čim lažje šli skozi to obdobje skokovite rasti. Poskusite dojiti v miru, tišini, uporabljajte različne položaje pri dojenju. Prisluhnite otrokovim potrebam in se mu posvetite. Pomembno je vedeti, da gre otrok med rastjo in razvojem skozi različna obdobja, vsaka razvojna stopnja pa ima svoje čare in nadgrajuje predhodno obdobje.
Porodna teža in zdravje dojenčka
Porodna teža je lahko dober pokazatelj dojenčkovega zdravja. Z vprašanjem, koliko je tehtal vaš otrok ob rojstvu, želijo sorodniki in prijatelji vedeti, ali je vaš otroček zdrav. Vendar porodna teža ni popolno merilo zdravja.
Gestacijska starost in teža
Teža je v veliki meri odvisna od gestacijske starosti oz. koliko časa je otrok preživel v maternici. Za dojenčke, rojene na rok, je povprečna teža od 2,7 kg do 4 kg. Za dojenčke, ki so rojeni prej ali kasneje, pa je povprečna teža drugačna. Če je dojenček rojen prej, bo manjši, če pa je rojen po terminu, bo večji. Zato se najprej pri ocenjevanju porodne teže najprej preveri gestacijska starost. Dojenček je lahko manjši na splošno, če je rojen v 36. tednu nosečnosti. Če pa je dojenčkova velikost povprečna za 36. teden, potem se vzame za povprečno. Zaradi tega, ker se prezgodaj rojeni dojenčki ne razvijejo popolnoma v maternici, imajo večje tveganje za zdravstvene komplikacije, kot je zlatenica, anemija, težave z dihanjem ali s srcem. Zato jih takoj premestijo na oddelek neonatalne intenzivne nege. Ampak spet poudarjamo, če je prezgodaj rojen dojenček manjši od tistega, ki je rojen na rok, to še ne pomeni, da je manj zdrav.
Genetika in zdravje matere
Včasih dojenčki rojeni na rok ali kasneje ne spadajo v kategorijo povprečne teže. Za to pa obstajajo številni razlogi. Včasih je vprašanje samo genetika, lahko da sta oba starša nizke rasti ali da sta oba visoka in imata več kilogramov. Najpogosteje, manjša ali večja kot povprečna porodna teža je odraz maminega zdravja. Ko novorojenček tehta manj kot 90 odstotkov kot dojenček iste gestacijske starosti, potem menijo, da gre za majhnega dojenčka glede na gestacijsko starost. Nizka porodna teža za gestacijsko starost je najpogosteje rezultat, da plod ni dobil dovolj velike zaloge snovi za razvoj in rast ali kisika.
Hipertenzija, ki jo ima nosečnica, lahko vpliva na to, da dojenček ob rojstvu tehta manj. Prav tako lahko to privede do težav s srcem, dihanjem ali ledvicami. Kajenje in uživanje alkohola med nosečnostjo je prav tako lahko vzrok nizke porodne teže. Po drugi strani, če dojenček tehta več kot 90 odstotkov kot dojenček iste gestacijske starosti, menijo, da gre za velikega glede na gestacijsko starost. Večja porodna teža za gestacijsko starost je lahko povzročena zaradi mamine prekomerne teže med nosečnostjo oz. prekomernim pridobivanjem kilogramov. Pogosto je velika porodna teža povezana tudi s sladkorno boleznijo.
Nosečniška sladkorna bolezen
Mame, ki imajo nosečniško sladkorno bolezen ali samo netoleranco na glukozo, lahko povzročijo povišanje sladkorja pri dojenčku v krvi. Če je nivo sladkorja konstantno visok, lahko povišan sladkor pride do dojenčka, to pa poveča tveganje za nastanek različnih bolezni in stanj, med drugim tudi do makrosomije, tj. velikega/težkega dojenčka. Dojenček je lahko tako velik, da to povzroči težave med porodom ali pa je potreben carski rez.
Definitivno obstajajo določene zdravstvene težave pri novorojenčkih, ki so povezane z nižjo ali večjo porodno težo. Presenetljivo, te težave so enake: vzdrževanje zdravega sladkorja v krvi. Novorojenčki z veliko porodno težo pogosto zelo hitro izgubijo na teži po rojstvu. Medtem ko dojenčki z 'normalno' porodno težo izgubijo okrog 10 odstotkov svoje porodne teže, preden ponovno pridobijo na njej. Dojenčki z veliko porodno težo lahko izgubijo več. Če dojenček povprečne teže izgubi več kot 10 odstotkov teže v prvem tednu, je treba začeti skrbeti, ali dobiva dovolj hrane in treba je pozorno opazovati dojenčka. Če ima mama sladkorno bolezen, dojenček pa z veliko porodno težo izgubi več kot 10 odstotkov teže, to ni tako zaskrbljujoče, ker bo dojenček do te teže kmalu prišel.
Ne glede ali se otrok rodi z veliko ali majhno porodno težo, je še vedno lahko popolnoma zdrav. Pričakovano je, da novorojenček izgubi na teži prve dni, 5 odstotkov je normalno za dojenčke, ki jih hranijo po steklenički, od 7 do 10 odstotkov izgube je normalno za dojene dojenčke. Vendar morate imeti na umu, da do drugega tedna mora izgubo teže dojenček povrniti. Pridobivanje teže je eden od znakov, da dojenček dobro napreduje. Skrbno spremljanje je potrebno predvsem v prvih dneh in tednih po rojstvu, da lahko čim prej zaznamo morebitne težave ter materi zagotovimo ustrezno podporo in tako preprečimo prezgodnjo prekinitev dojenja. Od mamic, ki prenehajo dojiti, jih namreč kar 74 % opusti dojenje ravno v prvih šestih tednih. Glavni razlogi za prekinitev dojenja v prvih šestih mesecih so: premalo mleka, boleče bradavice, težave s pristavljanjem ter nenapredovanje oz. Izkušnje kažejo, da matere pri dojenju kljub hudim težavam vztrajajo dlje, če dojenček pridobiva težo oz. normalno napreduje.
Pri novorojenčkih v prvih 3-5 dneh življenja pride do fiziološkega padca teže, kar je normalno. Ob skrbnem spremljanju dojenja in ustrezni podpori je lahko sprejemljiv padec teže do 10 %. Ne da bi najprej skrbno ovrednotili dojenje, rutinsko dajanje dodatka ni priporočljivo. Večina krivulj rasti, ki se uporabljajo v posvetovalnicah, je opisnih in temeljijo na podatkih o pridobivanju teže pri dojenčkih, ki so živeli v nedefiniranih pogojih in bili večinoma dohranjevani ali hranjeni z mlečno formulo. Svetovna zdravstvena organizacija je pripravila standarde rasti dojenih otrok. Gre za edine preskriptivne krivulje rasti za dojene deklice in dečke, ki temeljijo na podatkih, zbranih v definiranih normalnih pogojih (donošen zdrav enojček, okolje brez kajenja, ustrezni socialno-ekonomski pogoji, izključno dojenje, zdravniški nadzor). Ko v tabelo vnesemo dojenčkov podatke, npr. o teži (pazimo, da ni napak pri tehtanju!), smo pozorni, ali gre otrokova krivulja po kateri oz. Tako na primer 50. percentila pomeni, da je 50 % dojenčkov določene starosti težjih in 50 % lažjih od vašega dojenčka. Če je dojenček na primer na 85. percentili, pomeni, da je 15 % zdravih dojenčkov te starosti težjih od njega in 85 % lažjih. Ne glede na to, na kateri percentili je vaš dojenček - pomembno je, da teža raste vzporedno s percentilo na tabeli rasti Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) za dojene otroke.
Pomembno je spremljati tudi rast nedonošenčkov, dojenčkov z Downovim sindromom ter bolnih dojenčkov. Ko si dojenček po akutni bolezni opomore (npr. po prehladu), običajno težo hitro nadoknadi.
Zelo zaskrbljujoče je, da slepo spremljanje zgolj in samo teže - ki je za povrhu pogosto izmerjena nestrokovno - ne pa tudi drugih pomembnih dejavnikov (npr. hranjenja). Tako kot je po eni strani nesmiselno dodajanje mlečne formule, če za to ni upravičenih razlogov, je nesmiselno čakati in upati, da se bo problem z dojenjem rešil sam od sebe. Dojenček potrebuje hrano. Če se pristavlja, obstajajo preprosti načini dohranjevanja na prsih, ki ne motijo dojenja. Zaradi dodajanja materinega mleka ali mlečne formule po steklenički dojenček lahko začne zavračati dojenje. Poleg tega na prsih dojenček pije mleko v svojem tempu, medtem ko je tok mleka po steklenički zelo hiter in tehnika sesanja drugačna. Razen v reklamah dojenju prijazni cuclji in dude ne obstajajo. Pri izključno dojenih dojenčkih sta hitra rast in pridobivanje teže v prvih mesecih življenja normalna. Skrb, da bo imel v otroštvu in kasneje težave s prekomerno težo, je odveč. Ko se dojenčki pričnejo gibati in uživati gosto hrano, običajno postanejo vitkejši. Najbolje je dojiti, ko otrok pokaže potrebo po dojenju (tudi za uspavanje in crkljanje). Dojenje po urniku nikakor ni priporočljivo.