Nezaželena nosečnost je dogodek v življenju ženske, ki pride kot presenečenje ter žensko ujame nepripravljeno. V nekaterih okoliščinah je odločitev o prekinitvi nosečnosti lahka. V Sloveniji je umetna prekinitev nosečnosti (UPN) dovoljena na željo ženske do dopolnjenega 10. tedna nosečnosti, šteto od prvega dne zadnje menstruacije. Pomembno je, da ste se za umetno prekinitev nosečnosti (splav) odločili sami, zavestno in da ste prepričani, da je to najboljša odločitev v danih okoliščinah. V pomoč vam bo podpora partnerja ali dobre prijateljice/prijatelja. Za lažjo odločitev vam mora biti na voljo dovolj informacij o posegu.
Zakonske podlage in postopek odločanja
Po Ustavi Republike Slovenije je odločanje o rojstvu otrok svobodno. UPN se lahko opravi na zahtevo nosečnice, če nosečnost ne traja več kot 10 tednov, šteto od prvega dne zadnje menstruacije. Za uresničevanje te pravice oz. svoboščine je nujno, da je oseba razsodna. Če je ženska nerazsodna, zahtevajo umetno prekinitev nosečnosti njeni starši oziroma skrbnik.
Postopek za UPN se začne na zahtevo nosečnice. O prekinitvi nosečnosti, ki jo zahteva ženska, noseča več kot 10 tednov, pa odloča Komisija za UPN I. stopnje. V primeru ugovora zoper zavrnilno določbo komisije I. stopnje, odloča komisija II. stopnje. Če komisija meni, da za umetno prekinitev nosečnosti niso izpolnjeni pogoji po 18. členu zakona, zavrne zahtevo. V tem primeru lahko nosečnica predlaga, da o njeni zahtevi odloči komisija druge stopnje. Če komisija prve oziroma druge stopnje dovoli umetno prekinitev nosečnosti, napoti nosečnico z vso dokumentacijo v zdravstveno organizacijo, ki opravlja umetno prekinitev nosečnosti. Podrobne informacije o postopkih umetnega splava in kako poteka obravnava na komisijah - če ste noseči več kot deset tednov - prejmete pri ginekologu, ki izda napotnico za umetni splav.
Človeško življenje se začne s spočetjem in preden se ženska zave, da je noseča, otroku že bije srce (začne biti v petem tednu nosečnosti oz. 22 dni po oploditvi).
Metode umetne prekinitve nosečnosti
V Sloveniji sta na voljo dva glavna načina prekinitve nosečnosti: prekinitev nosečnosti z zdravili (medikamentozni splav) in kirurška prekinitev nosečnosti. Z obema načinoma imajo izkušnje, oba sta varna in učinkovita z malo stranskimi učinki, zapleti pa so redki. Noben način ni nujno boljši, razlikujeta pa se v postopku izvedbe.
Prekinitev nosečnosti z zdravili (Medikamentozni splav)
Ta metoda se običajno uporablja v zgodnji nosečnosti (do 10. tedna). Vključuje uporabo dveh zdravil: mifepristona in prostaglandina misoprostola.
- Mifepriston: To zdravilo zavre delovanje progesterona, hormona, ki je nujno potreben za vzdrževanje in razvoj nosečnosti. Ženska zaužije tabletko mifepristona. To lahko povzroči blago slabost z bruhanjem, zmeren glavobol ter menstrualnim krčem podobne bolečine v spodnjem delu trebuha ob hkratni blagi krvavitvi iz nožnice ali brez nje.
- Misoprostol: To drugo zdravilo, ki se aplicira čez dva dni (običajno v obliki vaginalet, ki se jih vstavi v nožnico, ali pa se jih zaužije), povzroči krčenje maternice in izločitev nosečnostnega tkiva iz nje. Po zaužitju misoprostola ženska največkrat ostane v bolnišnici 3-4 ure na opazovanju. Med tem časom se ponavadi pojavi krvavitev, ki je nekoliko močnejša od običajne menstruacije, ter krči maternice, ki so po jakosti bolečine podobni močnejšim menstrualnim krčem. Bolečine po potrebi ublažijo z analgetiki. Če do krvavitve ni prišlo, se lahko dodajo dodatne tabletke.
Zaužitje zdravil mifepristona in misoprostola v nosečnosti povzroči umetno prekinitev nosečnosti v približno 98 % primerov. V 3-5 % primerov je ta postopek neuspešen, kar se lahko pokaže šele po odhodu domov. V takem primeru je potrebno prekinitev dokončati s kirurško metodo.
Po prekinitvi nosečnosti z zdravili je potrebna ultrazvočna kontrola čez 2-3 tedne pri izbranem ginekologu.
Kirurška prekinitev nosečnosti (Instrumentalni splav)
Kirurški splav je poseg, ki ga opravi ginekolog v operacijski sobi, običajno v splošni anesteziji (zdravila dobite v žilo). Za poseg morate biti tešči (nič zaužite hrane in tekočine vsaj 6 ur).
- Postopek: Operater med posegom razširi maternični vrat in v maternico vstavi kovinsko cevko (aspirator), s katero izsesa nosečnostno tkivo. Kadar je potrebno dodatno odstranjevanje, ginekologinja to opravi s posebnim instrumentom (kireto). Poseg traja približno 15 minut. Med posegom ne čutite bolečine. V zelo zgodnjem obdobju nosečnosti (pred 7. tednom) se lahko uporabi tudi metoda vakuumske aspiracije, pri kateri pa za izvedbo ni potrebna splošna anestezija.
- Okrevanje: Če poseg poteka brez zapletov, lahko bolnišnico zapustite že nekaj ur po posegu, priporočljivo je v spremstvu svojcev ali partnerja. Krvavitev po posegu je ponavadi manjša od običajne menstruacije in lahko traja še do 7 dni. Bolečina po posegu je ponavadi zelo blaga. Priporočamo kontrolo pri izbranem ginekologu čez 2-3 tedne.
Možni zapleti kirurškega posega:
Možni zapleti operativnega posega so redki, vendar možni. Med njimi so:
- Poškodba maternice ali materničnega vratu (vključno s predrtjem).
- Obilnejša krvavitev iz maternice.
- Infekcija (vnetje) po posegu.
- Neuspešna izvedba posega ali zaostali delčki produktov nosečnosti.
- Zapleti zaradi anestezije (alergijske reakcije ali poslabšanje druge že obstoječe bolezni).
V primeru močne krvavitve, povišane telesne temperature in močnih krčevitih bolečin v dneh po posegu, je potreben takojšen pregled pri ginekologu zaradi možnih zapletov (vnetje, zaostali deli nosečnosti).
Druge metode prekinitve nosečnosti
- Feticid: Po 22. tednu nosečnosti se v izjemnih primerih, predvsem pri prekinitvah nosečnosti iz medicinskih razlogov (pri anomalijah ipd.), lahko izvede feticid. To je uboj nerojenega otroka z vbrizganjem kalijevega klorida v otrokovo srce, ki povzroči odpoved srca. Postopku feticida ponavadi sledi sprožitev poroda.
- Abortivna kontracepcija: Nekatere vrste kontracepcije, kot so maternični vložki (spirala, Mirena) in hormonska kontracepcijska sredstva (tabletke, vaginalni obročki, obliži, injekcije), lahko v določenem odstotku povzročijo splave, saj tanjšajo maternično steno in tako preprečujejo ugnezditev zarodka.
Posledice umetne prekinitve nosečnosti
Umetna prekinitev nosečnosti ali splav (kemični ali kirurški) ima lahko neželene telesne učinke, med drugim: bolečine v trebuhu, slabost, bruhanje, krvavitve, poškodbe organov (materničnega vratu, brazgotine na maternični sluznici …), sepso in celo neplodnost.
Vendar pa bolj kot neželeni telesni učinki, splav pogosto pušča čustvene posledice, ki jih s skupno besedo imenujemo postabortivni stres. Postabortivni stres je sestavljen iz telesnih, psiholoških in duhovnih posledic splava, saj gre za nerešen proces žalovanja za umrlim otrokom. Starši, ki so se soočili s tem, omenjajo depresijo, anksioznost, panične napade, nizko samozavest, neodločnost, obup, živčnost, nemir, samomorilne misli, motnje prehranjevanja, težave z medsebojnimi odnosi, krivdo in sram, razhod s partnerjem, čustveno otopelost.
Vpliv na ponovno zanositev
Nekatere ženske po umetnem splavu nočejo več zanositi, ker menijo, da si naslednjega otroka ne zaslužijo, spet druge si želijo čim prej zanositi, da bi "nadomestile" splavljenega otroka. Vsekakor pa je pred naslednjo nosečnostjo tako za mamo kot za otroka najboljše, da se mama s svojimi čustvi iskreno sooči, saj jih s tem najlažje predela in je tako naslednja nosečnost psihično precej lažja. Enako velja tudi za mame, ki so doživele spontani splav. V nosečnosti se namreč prebudijo tudi tista čustva, ki so bila prej zanikana in lahko na nosečnico delujejo precej moreče ter vzbujajo strahove in negotovost.
Skrb za reproduktivno zdravje po posegu
Po posegu se odsvetuje spolne odnose, težje fizično delo, kopanje in uporabo tamponov zaradi povečanega tveganja za okužbe. Priporoča se prhanje namesto kopanja. Nekaj dni odsvetujemo spolne odnose, težje fizično delo, kopanje in uporabo tamponov, zaradi povečanega tveganja za infekcije. Priporočamo tuširanje. Doma lahko traja krvavitev še 7-14 dni (odvisno od načina prekinitve). Bolečine so ponavadi blage. Ob bolečini lahko vzamete sredstva za lajšanje (Lekadol, Panadol).
Na kontrolnem pregledu pri osebnem ginekologu čez 2-3 tedne se posvetujte z njim glede kontracepcije in kasnejših nosečnosti. Pogovorite se z osebnim ginekologom glede zaščite pred nezaželeno nosečnostjo. Kajti veliko žena splave ponavlja, ravno zaradi tega, ker niso dovolj dobro obveščene o kontracepciji.
V kolikor si ugotovila, da si noseča, nosečnost pa je neželena, se najprej naroči na pregled pri izbrani ginekologinji. V kolikor nisi opredeljena pri izbrani ginekologinji, se oglasi v najbližji ginekološki ambulanti ter se posvetuj z zdravstvenim osebjem. Ginekologinja se bo s tabo pogovorila in z ultrazvočnim pregledom potrdila nosečnost. Izdala bo napotnico za umetno prekinitev nosečnosti ter določitev krvne skupine (če je še nimaš) in po potrebi dodatne teste ter ti dala informacije, kako bo postopek potekal. Z napotnico se nato naročiš na postopek v katerikoli regijski bolnišnici.
Dostop do informacij in podpore
Večina žensk si splava ne želi in kot same povedo, so se v ta postopek počutile prisiljene s strani partnerja, staršev, delodajalca ali medicinskega osebja (v primeru najstniške nosečnosti ali zdravstvenih zapletov pri otroku) ali finančnih okoliščin. Imele so občutek, da nimajo druge izbire. Nekatere kot odločitev za splav navajajo občutke osamljenosti ali zapuščenosti v nosečnosti, npr. ko se partner čustveno umakne in odločitev ter odgovornost popolnoma prepusti njej. Mnoge pa povedo, da kljub vsem informacijam, ki so na voljo, niso resnično razumele, v kaj se podajajo in kaj bodo s tem dejanjem naredile - tako sebi kot otroku.
V trenutku, ko mama izve za nosečnost, ki je ni načrtovala, življenje morda res deluje brezupno, a otrok, ki raste v njej, nosi novo upanje. Imate pravico do svobodne odločitve, ali boste nosečnost nadaljevali ali prekinili. Ta odločitev je del vaše človekove pravice do zasebnega življenja.
Pri nas imamo psihologinjo in socialne delavke, ki so izobražene in šolane za to, da že pred samim splavom lahko nudijo strokovno pomoč. Če se pacientka odloča, ali prekiniti nosečnost ali ne, ji osvetlijo vse vidike nosečnosti in prekinitve nosečnosti. To ji lahko nekoliko olajša odločitev.
Zaključek
Umetna prekinitev nosečnosti je kompleksna tema, ki zadeva tako medicinske, pravne, etične kot tudi čustvene vidike. Zavedanje o postopkih, zakonodaji in možnih posledicah je ključno za informirano odločanje in zagotavljanje ustrezne podpore ženskam, ki se soočajo z nezaželeno nosečnostjo.
tags: #potek #umetne #prekinitve #nosecnosti