Dojenčki so kot majhni raziskovalci sveta, ki komunicirajo predvsem s svojim vedenjem in jokom. Jakost, trajanje in višina glasu pri joku so namreč odvisni od njegovega vzroka. Starši se pogosto soočajo z vprašanjem, zakaj se dojenček poti, še posebej, če ima hladne roke in noge. To je lahko skrb vzbujajoče, vendar je pomembno razumeti naravne procese v otrokovem telesu in vedeti, kdaj je potrebno ukrepanje.
Razumevanje dojenčkovega joka in potenja
Dojenčki še ne znajo govoriti, vendar s svojim vedenjem okolici sporočajo, kako se počutijo. Pri dojenčku lahko opazimo različne vrste joka. Velja opozorilo, da smo pozorni, ko otrok po bolečem joku utihne. Lahko se od joka izčrpa in od utrujenosti zaspi. Vsekakor pa je stanje resno, če boleči jok potihne in otrok le še stoka. Če je ob tem tudi bolj bled, težje in hitreje ali plitvo diha ter se nam zdi zaspan ali prizadet, je treba takoj obiskati zdravnika.
V začetku se mama, otrok in oče še spoznavajo. Pomembno je, da se odzovete na dojenčkov jok ter skušate ostati mirni. Približajte se mu, da vas lahko vidi. Poglejte ga in pritegnite njegov pogled. Nagovorite ga. Dotaknite se ga, položite roko na njegov trebuh. Nekateri dojenčki v določenih obdobjih jokajo veliko, dolgo in na videz neutolažljivo. Ko so poskusi tolažbe in odkritja vzroka za jok neuspešni, se starši lahko počutite nemočne, izgubite zaupanje vase ali pa morda občutite stisko, jezo. Skratka, storili bi karkoli, da bi prekinili dojenčkovo jokanje. Dobro poskrbite zase in za otroka. Če ste sami, nekajkrat globoko vdihnite in izdihnite. Položite dojenčka na hrbet v posteljico in se prepričajte, da je varen. Pojdite v drug prostor in popijte kozarec vode. K dojenčku se vrnite vsakih nekaj minut.
Potenje dojenčka med spanjem je povsem normalno, vendar so mnogi starši pogosto zaskrbljeni, ali je z otrokom kaj narobe. Ali je otroku prevroče? V večini primerov potenje med spanjem ni znak bolezni, vendar lahko z razumevanjem, zakaj se to dogaja in kdaj ukrepati, otroku zagotovite boljši in varnejši spanec.
Pogosti vzroki za potenje dojenčka med spanjem
Čeprav je glavni razlog za potenje termoregulacija, obstaja še več drugih pogostih sprožilcev:
- Preveč oblačil ali predebele odeje: Dojenčki ne potrebujejo toliko plasti, kot včasih mislimo. Preveč odej, debele pižame ali spanje v pretoplem prostoru lahko povzročijo prekomerno potenje.
- Temperatura prostora: Idealna temperatura za spanje dojenčkov je med 18 in 20 °C. Toplejši prostori lahko povečajo potenje med spanjem.
- Nekvalitetne nepremočljive rjuhe za ležišče: Čeprav so bistvenega pomena za ohranjanje čistoče in suhosti ležišča, številne vodoodporne prevleke ne omogočajo ustreznega kroženja zraka. To zadržuje toploto in povzroča potenje. Preverite, kakšno vodoodporno rjuho imate in jo poskusite odstraniti ali zamenjati s kvalitetno nepremočljivo rjuho, ki hkrati tudi diha, da vidite, če se stanje izboljša. V Spalnem centru Maremico priporočajo nepremočljive rjuhe Respira, ki so izdelane iz mehkega bombaža, ki izjemno dobro diha. Hkrati pa so pralne na kar 95°C.
- Faza globokega spanja: Kot smo že omenili, se dojenčki med globokim spanjem pogosto potijo. To je normalen fiziološki odziv in običajno ni razlog za skrb.
Če je potenje omejeno na glavo in vrat ter ga ne spremljajo simptomi, kot so vročina, kašelj ali bruhanje, je običajno neškodljivo. Vendar pa se je treba o vztrajnem potenju skupaj z drugimi znaki bolezni vedno pogovoriti s pediatrom.
Potne in hladne nogice: Razumevanje vzrokov
Starši se pogosto sprašujejo, zakaj ima njihov 4-mesečni dojenček skoraj vedno hladne nogice, čeprav je v stanovanju 22 stopinj Celzija. Poskusili so že različne kombinacije oblačil, od tanjših bombažnih bodijev do trenirk, z nogavičkami ali brez, s copatki ali brez. Kljub temu so stopala vedno potna in posledično hladna. Skrbi jih, ali jih zaradi tega zebe po celem telesu, saj pravijo, da so rokice lahko hladne, nogice pa ne. Hladna ima samo stopala, ostali del nogic je topel, topel je vedno tudi po prsnem kosu, kakor tudi toplo ima zatilje.
Vzrok za mrzle roke in noge se skriva v tem, da dojenček še nekaj tednov po rojstvu nima popolnoma razvitega krvnega obtoka. Njegov avtonomni živčni sistem še ni povsem zrel, kar pomeni, da ne more tako učinkovito uravnavati pretoka krvi do okončin. Potenje je namreč način, kako se telo ohlaja. Če se dojenček pregreje, se začne potiti, kar lahko povzroči, da postanejo njegove okončine, še posebej noge, sprva potne, nato pa zaradi izhlapevanja vlage hladne.
Pediater bi na vprašanje, ali lahko dobijo kakšno kremico ali napotnico za specialista, najverjetneje odgovoril, da je glede na opisano verjetneje, da je dojenčku na splošno gledano pretoplo, zato se poti in s tem ohladi. Ko bo otrok začel noge uporabljati za gibanje, hojo, bo s tem pospešil tudi krvni obtok in bodo zagotovo tudi tople. Zaenkrat ne izgleda, da bi bilo potrebno kakršnokoli dodatno ukrepanje ali preiskave.
Kdaj se posvetovati s pediatrom glede potenja in drugih simptomov?
Čeprav je potenje dojenčkov med spanjem pogosto le znak globokega spanja ali pretoplega okolja, lahko v nekaterih primerih kaže na kaj več. Obisk pediatra je potreben, če se vaš otrok:
- močno poti tudi v hladni sobi,
- znoji ponoči skupaj z vročino,
- kaže znake težkega dihanja ali piskanja,
- izguba teže ali se slabo hrani,
- je otopel ali razdražljiv.
Poleg potenja obstajajo še drugi znaki, ki bi morali starše opozoriti na morebitne zdravstvene težave pri dojenčku:
- Vročina: V prvih treh mesecih dojenčki ne smejo dobiti vročine. Če je rektalno izmerjena temperatura višja od 38 stopinj Celzija, pojdite nemudoma k zdravniku ali na urgenco. Ne zato, ker bi bila vročina sama po sebi nevarna, ampak zato, ker je pri novorojenčkih zgolj to lahko znak za resno bakterijsko okužbo. Ko dojenček enkrat preraste mejo treh mesecev, lahko počakate kakšen dan, preden kličete zdravnika. Če ima otrok vročino več kot 24 ur in nima drugih simptomov prehlada, ga mora pregledati pediater. Višina vročine ne pomeni prav veliko, otrokovo vedenje pa. Način, kako se na klic odzove, kako gleda, kako se obnaša. Otrok, ki normalno komaj čaka, da se gre ven igrat, sedaj pa leži na sedežni, jamra in se premetava - ima resno spremembo vedenja.
- Zlatenica: Novorojenčki zlahka dobijo zlatenico, ki barvo kože ali oči porumeni. To se zgodi, ker novorojenčkova jetra ne delujejo ves čas s polno močjo in zato ne predelajo substance v krvi, ki se ji reče bilirubin. V večini primerov je zlatenica šibka in mine sama od sebe. Zdravniki jo preverijo, preden malčka odpeljete domov iz porodnišnice in nato še nekaj dni kasneje, ko ima svoj prvi zdravniški pregled. Če pa sami opazite porumenelost kože ali oči, ga nemudoma odpeljite nazaj. Težko je samo z opazovanjem otroka oceniti, če je zlatenica dokaj normalna ali pa potrebuje zdravljenje. V nekaterih primerih se da zlatenico premagati z dodatnim prehranjevanjem. V drugih primerih pa mora biti otrok izpostavljen posebnim lučem, ki pomagajo izločiti bilirubin iz krvi.
- Poseben izpuščaj: Večina izpuščajev za trenutek izgine, če nanje pritisnemo s prstom. Če ima vaš dojenček ali malček majhne rdeče pikice po prsih, hrbtu, rokah ali nogah, ki ob pritisku ne izginejo, pojdita nemudoma k zdravniku ali na urgenco. Tak tip izpuščaja je lahko pokazatelj resne okužbe, kot je meningitis ali bolezen ožilja. Izpuščaj na otrokovem obrazu ali vratu, ki ne zbledi, ni tako skrb vzbujajoč, če je otrok kašljal ali bruhal, a bi mogoče vseeno lahko obiskali zdravnika. Ko kašljajo ali bruhajo, se lahko natrgajo kapilare v koži.
- Bruhanje ali driska: Če vaš otrok bruha ali ima drisko, ga peljite k zdravniku ali na urgenco prej kot bi starejšega otroka. Glavni opozorilni znak pa je suha plenica. Če ne lula, je lahko dehidriran. Starejši otrok bo kakšen dan driske prenesel brez težav. Novorojenček pa je lahko zaradi driske dehidriran že prej kot v dvanajstih urah. Če je bruhanje ali driska videti čudno, pojdita k zdravniku. Preverite, če je slučajno v bruhanju kri ali žolč. V driski pa sta pomembno opozorilo kri ali sluz, v teh primerih poiščite zdravniško pomoč.
- Težave z dihanjem: Dojenčki, ki imajo težave z dihanjem, pogosto na hitro vdihnejo in izdihnejo in sredi prsnega koša je točka, ki se ob tem pogreza. Če se ob vsakem vdihu koža med rebri usloči, je to razlog, da poiščete pomoč pri zdravniku ali na urgenci. Če vaš otrok ne preneha kašljati, ga peljite k zdravniku ali na urgenco, saj je to lahko prvi znak astme ali pa, da se je z vdihom kak predmet znašel v njegovih dihalih. Ne lovijo vsi astmatiki zraka - nekateri grdo kašljajo. In pri malčkih je seveda to vseeno lahko prisotno ravno zaradi vdihnjenega predmeta.
- Glavobol: Dojenčki vam ne morejo povedati, da jih boli glava. Otroci seveda lahko. Otroci se bodo ponavljajoče držali za glavo ali ponavljali besedo, ki zanje pomeni bolečino. Otroci redko potožijo zaradi glavobola, zato jih takrat, ko to storijo, vzemite resno in jih pripeljite k zdravniku, da vzrok glavobola razišče. Nekatere raziskave pravijo, da se migrene lahko poveže s kolikami. Lahko pa je nekaj povsem drugega, lahko gre na primer za sinusno infekcijo.
- Neprestani jok: Če vaš dojenček ali malček joka cel dan in ga ne morete pomiriti, pokličite zdravnika za nasvet ali za informacijo, če morate priti v ambulanto.
Prekomerno potenje in razvojni vidiki
Potenje dojenčka med spanjem je pogosto povezano tudi z neravnovesjem tonusa ali neintegriranimi refleksi. Pri novorojenčku je gibanje še neorganizirano, nenačrtovano, obsegi gibov so veliki in nepovezani. Vendar se kmalu v razvoju začne boljša organizacija in načrtovanje gibanja, ki se ga novorojenček oziroma dojenček nauči iz ponavljanja in izkušenj.
Vsak otrok je zase individualen, zato težko določimo, kdaj natančno naj bi nastopila posamezna faza. Na začetku pri novorojenčku prevladujejo primitivni refleksi, ki mu pomagajo, da se prilagodi novemu okolju. Okoli tretjega meseca starosti (do najkasneje četrtega meseca) naj bi se dojenček začel usmerjati v sredino (glavo zadrži v sredini), tako v hrbtnem kot trebušnem položaju. V tem obdobju je tudi prisotno nenehno drobno gibanje dojenčka (v budnem stanju), kar imenujemo drencanje in je ključnega pomena za »zgraditev« sredine in za nadaljnji razvoj dojenčka.
Nato počasi dojenčka začne zanimati okolica, začne se obračati levo in desno, obračanje na bok (najprej na stran, kjer mu je lažje). Ko bočni položaj osvoji, se začne igrati na boku, sledi obračanje na trebuh (na trebuh se obrne, nazaj na hrbet na začetku še ne zna). Ko je otrok na trebuhu, se opira na roke in z dvignjeno glavo zvedavo opazuje okolico. Iz trebušnega položaja se začne obračati v krogu (pivotiranje) in se odrivati z rokami nazaj, nato na vse štiri, kmalu sledijo prvi koraki pri kobacanju. V tem obdobju se otrok tudi sam usede. Naslednja faza je vstajanje (najprej se potegne z rokami, noge zanemari, počasi se vedno več odrine od nog in vedno manj potegne z rokami) ter hoja vstran ob opori in, kot posledica vseh predhodnih faz, na koncu sledi samostojna hoja. Nikakor dojenčka v nobeni fazi ne učimo niti sedenja niti hoje ali česarkoli drugega, česar sam še ni zmožen. Ni pomembno, pri kateri starosti otrok doseže posamezno fazo, bolj je pomembno, da starši spremljamo kakovost določenih faz (sedenje ni, če je obložen z blazinami, ampak ko samostojno sedi).
Otrok brez težav v razvoju bo ne glede na to, kako starši ravnajo z njim, prej ko slej samostojno sedel, kobacal in shodil. Vendar je pomembno, da tudi pri otrocih brez razvojnih težav pazimo na kvaliteto gibanja. Ravno kvaliteta gibanja kasneje v življenju lahko pripomore k temu, da nas ne bo bolela hrbtenica, da ne bomo hodili na o ali na x, da nog ne bomo obračali navzven, da bomo brez bolečin v križu ipd. Starši se tega premalo zavedamo, velikokrat nam je pomembno, da bi otrok čim prej sedel, ne pa, kako sedi. Otroku je treba pustiti svobodo gibanja. Največ za otrokov razvoj boste naredili, če ga položite na ravno, čvrsto podlago, kjer bo imel dovolj prostora za svobodno gibanje. Dojenčkov nikar ne polagajte v ležalnike, počivalnike, če ga nimate nikamor za odložiti - govorimo za starost nekje do drugega, največ tretjega meseca - ga raje položite v voziček, kjer bo imel ravno in čvrsto podlago. V ležalnikih je vzglavje dvignjeno, kar nikakor ni dobro za razvoj dojenčka. Omejeno je tudi gibanje v njih. Vsekakor pa od tretjega meseca dalje, če ne že prej, otroka polagamo na tla na nedrsečo čvrsto podlago, kjer ima neomejene možnosti gibanja. Otroku pustimo njemu lasten razvoj, kar pomeni, da ga ne učimo sedenja, kobacanja po vseh štirih, hoje. Ko bo na določeno stopnjo razvoja pripravljen, bo to naredil sam.
Pravilno rokovanje dojenčka ob pravilni drži mame
Posebna pozornost: Bolezen rok, nog in ust
Bolezen rok, nog in ust je pogosta virusna bolezen otrok. Zbolijo lahko tudi odrasli. Bolezen običajno poteka blago in v večini primerov ni potrebno bolnišnično zdravljenje. Redko se lahko pojavijo težje oblike bolezni. Povzročitelj bolezni Bolezen rok, nog in ust povzročajo enterovirusi. Medtem, ko večina teh virusov povzroča blage oblike bolezni, se lahko pojavljajo tudi težje oblike bolezni z nevrološkimi komplikacijami.
Bolezenski znaki pri bolezni rok, nog in ust (HFMD) Inkubacija oziroma čas od okužbe do pojava bolezni je običajno štiri do šest dni. Izločanje virusa se začne že pred pojavom bolezenskih znakov in traja še nekaj tednov po ozdravitvi. Običajni znaki in simptomi sicer zelo kužnega obolenja so vročina, bolečine v žrelu in kožni izpuščaj. Izpuščaj se pojavlja običajno na dlaneh, podplatih in na področju zadnjice. Boleče mehurčke najdemo v ustni votlini, še posebej na jeziku in na mehkem nebu ustne votline. Vročina traja od štiri do pet dni. Vročina, izpuščaj in razjede običajno spontano izginejo v enem tednu. Komplikacije so redke.
Kako se bolezen širi? Okužba se prenaša predvsem direktno preko sline, nosnih izločkov, blata ali indirektno preko okuženih predmetov in površin. Človek lahko izloča virus z blatom še več tednov po okužbi, okužba lahko poteka tudi brez izraženih bolezenskih znakov.
Ali lahko bolezen večkrat prebolimo? Posamezniki, ki prebolijo HFMD, razvijejo imunost na tisti virus, ki je povzročil njihovo okužbo. Ker pa lahko HFMD povzroči več različnih virusov, lahko ljudje ponovno zbolijo, če se okužijo z enim od drugih virusov.
Epidemiologija bolezni Bolezen se pojavlja predvsem poleti in jeseni. Enterovirusi so razširjeni po vsem svetu, pogostnost pojavljanja in razširjenost je v različnih predelih sveta različna. V zadnjem desetletju se pojavljajo številni izbruhi predvsem na področju zahodnega Pacifika (Japonska, Malezija, Singapur). O pojavljanju okužb z enterovirusi v evropskem prostoru ni veliko podatkov.
Laboratorijska diagnostika Pri večini primerov bolezni laboratorijska diagnostika ni potrebna.
Zdravljenje Zdravljenje je simptomatsko, s preparati za blaženje bolečega žrela in zniževanjem povišane telesne temperature. Antibiotiki niso zdravila za zdravljenje virusnih okužb.
Priporočila: Redno umivanje rok z vodo in milom, posebno, ko so onesnažene z izločki ust ali nosu, po menjavi plenic in uporabi stranišča. Izogibanje izmenjavi osebnih predmetov (jedilni pribor, brisače, zobna ščetka …). Pogosto prezračevanje zaprtih prostorov. Kjer ni urejenega centralnega sistema za prezračevanje, je kratkotrajno in intenzivno zračenje z odpiranjem oken najprimernejši način. Prostore (učilnice, igralnice in druge delovne ter bivalne prostore) zračimo v enakomernih intervalih. Vsako šolsko uro za 2-3 minute na stežaj odpremo okna. Zračimo tudi ob nizkih zunanjih temperaturah in v času ogrevalne sezone. Temeljito čiščenje igrač, ki so onesnažene z izločki otrok. Pogosto čiščenje površin in predmetov, ki se jih otroci pogosto dotikajo. V času povečanega števila obolenj ali izbruha bolezni, je potrebno tudi bolj pogosto čiščenje in razkuževanje sanitarnih prostorov. Otroci, ki imajo bolezni rok, nog in ust, naj ostanejo doma.
Pomembno: Nasilno stresanje dojenčka
Nasilno stresanje dojenčka oziroma otroka sodi med telesno nasilje. Poškodbe nastanejo zaradi stresanja in udarcev, ko oseba drži dojenčka za trup, rame, roke ali noge in ga močno stresa. Že blago stresanje lahko povzroči pokanje žilic v možganih in posledično poškodbe možganov, slepoto ali paralizo. Na vsake štiri dojenčke, ki so utrpeli nasilno stresanje, en izmed njih umre. Najbolj so ogroženi dojenčki do 4. meseca starosti, čeprav so bili zabeleženi primeri stresanja otroka vse do 5. leta starosti.
Skrb za dobro počutje dojenčka in staršev
V Spalnem centru Maremico so globoko prepričani, da je zdravo spanje temelj dobrega počutja - tako za otroke kot za odrasle. Zato se osredotočajo na izdelavo zelo prilagojenih ležišč, ki ustrezajo posameznikovim potrebam po spanju, pa naj gre za raven opore, materiale ali želje po dizajnu. Ponujajo tudi dodatke, ki spodbujajo boljšo higieno spanja in udobje, ki so idealni ne le za odrasle, temveč tudi za gospodinjstva z dojenčki in malčki. Čeprav ne izdelujejo otroških postelj, se zavedajo, kako spalno okolje vpliva na počitek. Če ste novopečeni starši, ne pozabite: potenje je del otrokovega razvoja.
Pediater je odvetnik otroka. Vedno se vpraša: "Ali je to in to za otroka dobro?" ne glede na interese, mnenja, prepričanja drugih. Everything will be OK in the end. If its not OK, its not the end yet. In seveda: UPORABLJAJTE ISKALNIK!