Rodnost je temeljni steber demografskega razvoja vsake družbe. V zadnjem stoletju smo v Sloveniji priča obsežnim družbenim in gospodarskim spremembam, ki so bistveno vplivale na rodnostno obnašanje. Ena izmed najbolj opaznih sprememb je zviševanje povprečne starosti žensk ob rojstvu otrok, zlasti ob prvem porodu. Ta trend odraža širše družbene premike, vključno z višjo izobrazbo žensk, spremenjenimi kariernimi ambicijami, večjo dostopnostjo kontracepcije in drugačnimi pogledi na partnerske zveze in družino.
Zgodovinski pregled in ključne spremembe
V preteklem stoletju so se generacije živorojenih v Sloveniji več kot prepolovile. Največ rojenih otrok je bilo leta 1923, medtem ko je bilo leto 2023 zabeležilo najnižje število rojstev v 102-letni zgodovini spremljanja. Celotna stopnja rodnosti, ki predstavlja povprečno število živorojenih otrok na žensko v rodni dobi, je leta 1980 zadnjič dosegla vrednost 2,1, ki omogoča enostavno obnavljanje prebivalstva. Po tem obdobju je sledil strm upad. Generacija z več kot 30.000 otroki je bila nazadnje rojena leta 1979.
V 80. in 90. letih prejšnjega stoletja so se ženske pod vplivom družbenih in gospodarskih sprememb vse bolj odločale za materinstvo v kasnejših letih in za manj otrok. To je neposredno vplivalo na povečevanje povprečne starosti žensk ob rojstvu otrok, ki se je začelo zviševati sredi 80. let. Obdobje med letoma 1968 in 1988 je bilo zaznamovano z najmlajšimi materami, ki so v povprečju prvič rodile pri 23,1 letu starosti, ob rojstvu vseh otrok pa so bile v povprečju stare 25,7 leta.
Sodobni trendi in statistični podatki
Podatki iz zadnjih let kažejo nadaljevanje trenda zviševanja starosti ob prvem porodu. Leta 2023 so bile matere ob rojstvu prvega otroka v Sloveniji v povprečju stare 29,7 leta, ob rojstvu vseh otrok pa 31,1 leta. To predstavlja zvišanje za 6,7 leta ob prvem porodu in 5,7 leta ob vseh rojstvih v primerjavi s pred štirimi desetletji. Povprečna starost mater ob rojstvu otroka se od leta 2019 ni bistveno spremenila in znaša 31,1 leta, medtem ko se je povprečna starost ob rojstvu prvega otroka še malenkost zvišala na 29,7 leta. Te vrednosti predstavljajo najvišje po drugi svetovni vojni.
V zadnjem desetletju so ženske v starosti 35-39 let že rodile nekoliko več otrok na 1.000 žensk kot ženske v starostni skupini 20-24 let. Do leta 1992 se je največji delež otrok rodil materam, starim 20-24 let (40 %). V obdobju 1993-2009 so bile to matere, stare 25-29 let, od leta 2010 naprej pa prevladujejo matere, stare 30-34 let (35 %). V letu 2023 so sorazmerno največ otrok rodile matere v starosti 28-30 let. Približno polovica (47 %) rojenih otrok je bila prvorojencev, 38 % pa drugorojencev. Matere, ki so rodile drugega otroka, so bile v povprečju dve leti starejše od prvorodnic.
Čeprav se je število rojenih otrok v Sloveniji v zadnjem desetletju zmanjševalo, je bila stopnja rodnosti v primerjavi s povprečjem EU višja, povprečna starost žensk ob rojstvu otroka pa nižja. Kljub temu se je število žensk v rodni dobi v Sloveniji zmanjševalo najhitreje med državami EU. Na žensko v rodni dobi se je zato v Sloveniji rodilo več otrok kot prej, predvsem zaradi nekoliko povečane rodnosti žensk v starosti 25-29 let in prenehanja upadanja rodnosti v starosti 20-24 let. V nobeni članici EU rodnost ne dosega ravni za enostavno obnavljanje števila prebivalcev.
Družinske zveze in materinstvo
Nastajanje družine in biološka reprodukcija že nekaj desetletij nista več močno povezani s sklenitvijo zakonske zveze, kot je to veljalo v preteklosti. V Sloveniji se delež otrok, rojenih zunaj zakonske zveze, povečuje. V 60. letih prejšnjega stoletja je bil ta delež okoli devet odstotkov, medtem ko je leta 2023 znašal 56,5 odstotka. Prvič je bil ta delež večji od polovice leta 2007, od leta 2011 pa se giblje okoli 57 odstotkov.
Poročene matere so praviloma starejše od neporočenih. Leta 2023 so imele poročene matere v povprečju 31,3 leta, kar je za 0,4 leta več kot neporočene matere (30,9 leta).
Regionalne razlike in vloga tujih državljank
Podatki o rojstvih se med statističnimi regijami precej razlikujejo. Najmanj otrok na 1.000 prebivalcev je bilo leta 2023 rojenih v obalno-kraški statistični regiji (6,6), največ pa v jugovzhodni Sloveniji (9,5 na 1.000 prebivalcev). Slednja regija je že več let vodilna po rodnosti. Matere v jugovzhodni Sloveniji in v koroški regiji so bile ob rojstvu prvega otroka v povprečju najmlajše (28,4 leta), medtem ko so bile najstarejše v obalno-kraški regiji (30,7 leta).
V vseh statističnih regijah, razen v primorsko-notranjski, se je več kot polovica otrok rodila neporočenim materam. Ta delež je bil največji v koroški regiji (67,5 %), najmanjši pa v primorsko-kraški (45,0 %).
Tuje državljanke so v letu 2023 rodile 16,5 % otrok v Sloveniji. Med njimi je imelo največ državljanstvo Bosne in Hercegovine (48 %), sledile so državljanke Kosova (21 %). Tuje državljanke, ki so rodile v Sloveniji, so bile v povprečju stare 29,4 leta, kar je dve leti manj od državljank Slovenije (31,4 leta). Približno četrtina otrok, ki so jih rodile tuje državljanke, je po očetu prejela državljanstvo Slovenije.
Delovna aktivnost mater
Slovenske matere so med najbolj delovno aktivnimi v EU. Med materami z dvema otrokoma (starimi od 18 do 64 let) je stopnja delovne aktivnosti v Sloveniji leta 2023 znašala 86,2 odstotka, višja je bila le na Švedskem. Med materami s tremi otroki ali več je stopnja delovne aktivnosti znašala 77,5 odstotka, kar Slovenijo uvršča na četrto mesto v EU.
Prihodnost rodnosti v Sloveniji
Po prebivalstveni projekciji EUROPOP2023 naj bi se stopnja rodnosti v Sloveniji postopoma povečevala in leta 2100 dosegla 1,72 živorojenega otroka na žensko v rodni dobi. Kljub temu se pričakuje nadaljnje upadanje števila rojenih otrok. Negativen naravni prirast, ki v Sloveniji traja od leta 2017, ko vsako leto umre več prebivalcev, kot se jih rodi, se bo predvidoma nadaljeval. Leta 2023 je naravni prirast znašal -4.551 prebivalcev, kar je ena izmed najbolj izrazitih negativnih vrednosti po letu 1945.
Trend zviševanja povprečne starosti ob prvem porodu, skupaj z nižjo rodnostjo in negativnim naravnim prirastom, predstavlja pomemben demografski izziv za Slovenijo, ki bo zahteval celovite družbene in ekonomske strategije za zagotavljanje dolgoročne stabilnosti prebivalstva.