"Otrok svoje okolje vsrkava, iz njega (vse) pobira in ga v sebi uteleša. Otrok je s svojimi neomejenimi sposobnostmi ne samo stvaritelj, ampak tudi tisti, ki cloveštvo preobrazi." Maria Montessori, Srkajoči um, str. 34
Montessori pedagogika, ki jo je razvila dr. Maria Montessori, temelji na globokem spoštovanju otroka kot samostojnega bitja z lastno notranjo motivacijo za učenje in rast. Ključni element te metode je skrbno pripravljeno okolje, ki je zasnovano tako, da podpira otrokov naravni razvoj, spodbuja njegovo samostojnost in mu omogoča, da postane urejen in odgovoren posameznik. To velja še posebej za najmlajše, kjer je vzpostavitev primernega okolja za dojenčka temelj za celosten razvoj.
Bistvo Montessori Okolja: Materiali, Odrasli in Otrok v Harmoniji
V Montessori pristopu materiali, pripravljeno okolje, otrok in odrasli tvorijo enakovreden in neločljiv sklop, ki je usmerjen k celostnemu razvoju posameznika. V ospredju je aktivno učenje, kjer imajo otroci možnost samostojno delati, raziskovati in se učiti s svojimi rokami. S ponavljajočo se uporabo materiala se naučijo konceptov na globlji in bolj intuitiven način.
Soba je skrbno razdeljena na področja, na vsakem pa so "materiali" razporejeni po policah. Ti materiali niso zgolj igrače, temveč skrbno izbrana orodja, ki so mikavna, lepa, čista, cela, smiselna in ustrezne velikosti za otrokove roke. Pomembno je, da so materiali hierarhično sledljivi, kar pomeni, da se postopoma stopnjuje njihova zahtevnost. Vsak material ima svoj primarni namen, zaradi katerega je v prostoru, a hkrati ponuja tudi več sekundarnih namenov, ki spodbujajo raziskovanje in ustvarjalnost. Ključna značilnost Montessori materialov je kontrola napake (otrokov lastni mehanizem, ki mu omogoča, da sam prepozna, ali je nalogo pravilno opravil) in mikavna točka, ki pritegne otrokovo pozornost in ga spodbudi k delu.
"Učni načrt" v Montessori pedagogiki ni časovno vezan. Vzgojitelj ali starš se namreč ne osredotoča na doseganje določenih ciljev v določenem času, temveč pozorno opazuje otroka in mu ponudi material, ko je ta pripravljen. Vsak material ima ob osnovni vaji, torej načinu uporabe, še različice in razširitve, ki omogočajo nadaljnje raziskovanje. Ko otrok dela z vsemi materiali (ali z večino, saj nekateri nadarjeni otroci nekatere lahko preskočijo), je to znak, da je dosegel vse cilje, ki jih ta material ponuja.
Vzgojiteljeva ali starševska vsakodnevna priprava je v bistvu sam otrok. Pri tem mu pomagajo priročniki, v katerih je opisan kurikulum skozi natančne predstavitve pravilne uporabe materialov. Okolje pogosto vključuje tudi kuhinjo, kjer je otrok aktivno vključen v pripravo hrane, kot je malica ali zajtrk, kar spodbuja praktične življenjske spretnosti. Mnoge od teh skrbno izbranih materialov je mogoče naročiti in kupiti tudi pri slovenskih ponudnikih, kar omogoča lažji dostop do teh dragocenih orodij.

Ključni Elementi Montessori Okolja Doma za Najmlajše
Ustvarjanje Montessori okolja doma za dojenčka je temelj za spodbujanje njegovega naravnega razvoja in samostojnosti. Namenjeno je spodbujanju otroka, da postane neodvisen, urejen in odgovoren, medtem ko se uči v okolju, ki je prilagojeno njegovim edinstvenim potrebam in sposobnostim.
Prilagojeno pohištvo: Tako kot je zapisala Maria Montessori, naj bo pohištvo doma lahko, leseno in prilagojeno otrokovim zmožnostim. Lahke mizice, ki jih otrok lahko sam premika, ter nizke omarice, do katerih zlahka doseže, so ključnega pomena za spodbujanje samostojnosti. To omogoča otroku, da sam izbere dejavnost, prinese material in ga pospravi nazaj, kar krepi njegov občutek nadzora in odgovornosti.
Urejeno in organizirano okolje: Red je temelj Montessori metode. Vsak predmet naj ima svoje določeno mesto, kar otroku omogoča, da razvija občutek za red in organizacijo. Omare in poličke naj bodo postavljene tako, da jih otrok doseže brez težav, in tako lahko sam poskrbi za svoje stvari. Ta urejenost okolja mu daje občutek varnosti in predvidljivosti.
Svoboda izbire: Otrok naj ima možnost, da sam izbere dejavnosti, ki ga zanimajo, in da dela v svojem ritmu. Ta svoboda spodbuja njegovo notranjo motivacijo in mu omogoča, da razvija svoje interese in veščine. Pomembno je, da mu je ponujenih dovolj možnosti, a ne preveč, da se ne izgubi v izbiri.
Estetsko prijetno okolje: Montessori metoda poudarja tudi estetsko vrednost prostora. Vključite elemente narave, kot so rože, akvarij z ribami ali lepo urejene slike. Prostor naj bo umirjen, prijeten in vizualno ne preobremenjen. To pomeni, da moramo otroku omogočiti svobodno izbiro ter dopustiti, da dela v njem lastnem ritmu. Naj se otrok umiri in dela.

Srkajoči Um: Temelj Učenja v Zgodnjem Otroštvu
"Otrok svoje okolje vsrkava, iz njega (vse) pobira in ga v sebi uteleša." Ta misel dr. Marie Montessori opisuje koncept "srkajočega uma", ki je značilen za otroke od rojstva do šestega leta starosti, zlasti izrazit do tretjega leta. Zaradi te svoje edinstvene sposobnosti otrok z veliko lahkoto, kakor goba, vpija iz okolja vse, kar ga obdaja - informacije, vedenja, navade, vrednote. "Vsaka osebna poteza, ki jo vsrkamo kot otroci, ostane za vedno." (Srkajoči um, str. 26). Kar je otrok vsrkal, ostane končna sestavina osebnosti.
Ko otrok prime igračo, se ne zabava le - uči se o svetu. Vendar niso vse igrače enake. Montessori pristop temelji na spodbujanju samostojnosti, raziskovanja in učenja skozi igro. Preproste, a premišljeno zasnovane igrače pomagajo otroku razvijati radovednost, koncentracijo in zaupanje vase.
Kaj Sploh So Montessori Igrače?
Montessori igrače izhajajo iz pedagoške filozofije dr. Marie Montessori, ki je verjela, da se otroci najbolje učijo skozi lastno izkušnjo in raziskovanje. Takšne igrače niso le "lepe" ali "moderne" - njihov namen je, da otroka aktivno vključijo v učenje in razvoj, brez da bi ga pri tem preveč usmerjale ali motile.
Za razliko od običajnih igrač, ki pogosto svetijo, piskajo in zabavajo, Montessori igrače dajejo otroku priložnost, da se sam osredotoči, razmišlja in reši nalogo. So preproste, funkcionalne in narejene tako, da spodbujajo eno samo veščino naenkrat - na primer vstavljanje kock v odprtine, natikanje obročev ali nalaganje predmetov po velikosti. Montessori pristop zaupa v otrokovo naravno željo po učenju. Igrače zato niso "učitelj", temveč "orodje", s katerim otrok gradi svoje razumevanje sveta.

Naravni Materiali, Naravni Razvoj
Ko otrok nekaj prime v roke, to ni le igra - to je stik z resničnostjo. Montessori igrače so skoraj vedno narejene iz naravnih materialov, kot so les, kovina, volna ali bombaž. Zakaj? Ker naravni materiali ponujajo bogato senzorično izkušnjo, ki jo plastika preprosto ne more posnemati. Les ima svojo težo, vonj, toplino. Kovina je hladna in trdna. Tekstura naravne volne je mehka, a oprijemljiva. Vse to otrokovim možganom pošilja pomembne informacije. Starši pogosto opazijo, da se otrok dlje časa zadrži ob igračah iz naravnih materialov. Ni čudno - takšna izkušnja je zanj bolj realna in zato bolj zanimiva. Poleg tega so te igrače trpežne, varne in brez nepotrebnih dodatkov, ki bi motili osredotočenost. V času, ko nas vse preveč stvari sili k površinskosti, Montessori materiali otroka vračajo k bistvu - dotik, teža, gibanje. To niso samo igrače, to so učna orodja, ki spoštujejo otroka kot radovednega raziskovalca.
Igra, Ki Ima Smisel
Kolikokrat ste se vprašali, ali otrok s svojo igračo res kaj počne - ali jo samo stiska, meče in se premika od ene do druge brez pravega cilja? Montessori igrače so zasnovane tako, da vsaka igrača služi točno določenemu namenu. Ne gre za "zabavo za zabavo", ampak za konkretno dejavnost, ki razvija določeno veščino. Na primer: vstavljanje lesenih valjev v ustrezne odprtine uri koordinacijo roka-oko, logično razmišljanje in potrpežljivost. Natikanke urijo fino motoriko in razumevanje zaporedij. Nalaganje predmetov po velikosti pa spodbuja vizualno zaznavanje in klasifikacijo - osnovo za kasnejše matematične spretnosti. Otrok med takšno igro ni zgolj "zaposlen", temveč je v procesu reševanja problema. Osredotoči se, poskuša, se zmoti, popravi, ponovi. To ni naključje - to je bistvo učenja. Starši pogosto opazijo, da se otrok ob Montessori igračah zdi mirnejši, bolj zbran, celo bolj zadovoljen. Zakaj? Ker končno dela nekaj, kar ima smisel.
Samostojnost in Zaupanje Vase
Ena najlepših lastnosti Montessori pristopa je poudarek na otroku kot aktivnem ustvarjalcu svojega znanja. Montessori igrače so zato oblikovane tako, da jih otrok lahko uporablja brez stalne pomoči odraslega. Ni gumbov, ki zahtevajo razlago. Ni navodil, ki bi jih moral nekdo prebrati namesto njega. Je samo otrok, igrača in izziv. Ko otrok sam ugotovi, kam paše kateri valj, ko mu uspe natakniti vse obroče v pravem vrstnem redu ali ko prvič sestavi preprost vzorec - se v njem zgodi nekaj pomembnega. Ne le, da se nekaj nauči. Zgradi občutek lastne sposobnosti. Tisto tiho samozavest, ki pravi: "Zmorem. Sam." Za starše je to izjemno dragoceno. Namesto nenehnega usmerjanja in razlaganja, lahko otroku preprosto ponudimo ustrezno igračo in mu zaupamo. Montessori igrače to omogočajo - zgradijo most med igro in samostojnostjo. In ko otrok doživi uspeh brez pomoči, se ne razvije le njegova spretnost, ampak tudi zaupanje vase.
Osredotočenost Brez Dražljajev
V svetu, kjer igrače piskajo, utripajo, se premikajo in kričijo po pozornosti, je mirna, tiha Montessori igrača prava izjema. In prav zato je tako učinkovita. Namesto da bi otroka neprestano spodbujala k hitenju od enega dražljaja do drugega, mu daje prostor za globoko, trajno osredotočenost. Montessori pristop temelji na spoštovanju otroškega tempa. Igrača ne naredi ničesar namesto otroka. Ne ponuja nagrad, ne komentira, ne daje zvočnih odzivov. Otrok mora sam opaziti, kaj deluje in kaj ne. In prav tu se dogaja prava čarovnija - otrok razvija notranjo motivacijo. Za mnoge starše je to razsvetljujoče: otrok ne potrebuje stalne animacije, le priložnost, da se potopi v dejavnost, ki ga resnično zanima. Montessori igrače s svojo preprostostjo in odprtostjo omogočajo prav to - okolje brez motenj, kjer se otrok lahko resnično poglobi. Tako se razvija ena ključnih sposobnosti sodobnega časa: sposobnost koncentracije.
Razvoj Fine in Grobe Motorike
Ko gledamo otroka, ki z majhnimi prsti natančno postavlja lesen krog v odprtino ali pa prestavlja predmete z enega pladnja na drugega, se zdi to kot preprosta igra. A v resnici gre za intenziven trening možganov in telesa. Montessori igrače so oblikovane tako, da ciljano spodbujajo razvoj fine in grobe motorike - sposobnosti, ki so temelj za vse, od pisanja do hoje in oblačenja.
Fine motorične spretnosti vključujejo natančne gibe prstov in dlani. Skozi igro z natikankami, vstavljankami ali ščipalkami otrok urjenja mišice, ki jih bo kasneje uporabljal pri držanju svinčnika, zapenjanju gumbov ali pripravi hrane. Montessori pristop pri tem izstopa, ker spodbuja naravno ponavljanje - otrok aktivnost ponavlja, dokler ni popolnoma zadovoljen z rezultatom.
Pri grobi motoriki pa gre za večje gibe celega telesa. Montessori aktivnosti, kot so prenašanje predmetov, hoja po črti ali prelivanje tekočin, otroka učijo nadzora nad svojim telesom in ravnotežjem. Za starše to pomeni več kot le igra - pomeni aktivno podporo razvoju, ki se kaže tudi pri vsakdanjih opravilih: otrok bo hitreje samostojen pri hranjenju, obuvanju, risanju. In kar je najlepše? Vse to se zgodi skozi igro, brez pritiska in prisile.
Prava Igrača za Pravo Starost
Ena najpogostejših dilem staršev je, katera igrača je primerna za določeno starost. Montessori pristop ima jasen odgovor: otrok naj dobi igračo, ki je ravno prav zahtevna - ne prelahka, da bi mu bilo dolgčas, in ne pretežka, da bi obupal. Ko zadeneš pravo ravnovesje, se zgodi tisto, kar pedagogi imenujejo "flow" - otrok je popolnoma zatopljen v dejavnost.
0-12 mesecev: V tem obdobju so odlične igrače za čutno raziskovanje - mehki kontrastni materiali, leseni obroči, senzorične kocke, grizala. Otrok odkriva svet skozi dotik in usta, zato naj bodo materiali varni in prijetni.
1-2 leti: Malčki postajajo bolj gibčni in radovedni. V tem času so idealne natikanke, vstavljanke, preprosti pladnji za razvrščanje predmetov po barvi ali obliki. Spodbujajo koordinacijo in logično razmišljanje.
2-3 leta: Otrok začne posnemati vsakodnevna opravila. Igrače, ki vključujejo prelivanje, nalaganje, natikanje, vijačenje - vse, kar spominja na "delo odraslih" - postanejo izredno zanimive. S tem razvija občutek samostojnosti in odgovornosti.
3+ leta: V tem obdobju se otrok začne globlje osredotočati in reševati kompleksnejše naloge. Primerne so igrače za zaporedje, vzorce, sestavljanke, pa tudi orodja za realna opravila - metla, posoda, pinceta, kuhinjski pripomočki prilagojeni otrokom.
Pomembno je, da otroku ne ponujamo preveč igrač hkrati. Montessori okolje spodbuja red, preglednost in izbiro med nekaj kakovostnimi možnostmi. Tako se otrok lažje odloči, ostane zbran in v igri tudi več časa vztraja.
Kako Lahko Začnemo z Montessori Pristopom Doma?
Za začetek Montessori pristopa doma ne potrebujete dragih prenov, posebnega pohištva ali popolne tišine. Vse, kar potrebujete, je sprememba pogleda: manj je več, otrok zmore več, kot si mislimo, in mirno okolje podpira njegov naravni razvoj.
Uredite kotiček za igro: Izberite miren prostor, kjer bo otrok lahko v miru raziskoval. Igrače naj bodo na nizki polici, da jih otrok sam doseže. Vsaka igrača naj ima svoje mesto - red in jasnost pomagata otroku razviti notranjo organizacijo.
Ponudite manj igrač, a bolj kakovostne Montessori igrače: Namesto zabojnika polnega igrač izberite 4 do 6 dejavnosti, ki so primerne za otrokovo starost. Opazujte, kaj ga zanima in kaj ponavlja. Ko pokaže, da je osvojil neko spretnost, lahko igračo zamenjate z novo.
Spodbujajte samostojnost v vsakdanjih opravilih: Montessori ni omejen na igrače. Naj otrok sam pospravi svojo posodico, si umije roke, zalije rastlino. Otroci obožujejo občutek, da nekaj zmorejo sami - in to gradi njihov občutek vrednosti.
Dovolite napake in raziskovanje: Montessori pristop ne pomeni, da je vse "popolno". Otroku dajte čas, da sam preizkusi stvari, tudi če mu sprva ne uspe. Uspeh pride skozi ponavljanje - ne skozi hitenje.
Za starše to pomeni predvsem eno stvar: opazuj, ne prehitevaj. Ponudi priložnost, ne rešitve. Montessori doma ni slog, temveč odnos - spoštovanje otroka kot posameznika, ki raste v svojem ritmu.
Kdaj Montessori Igrače Res Naredijo Razliko?
Montessori igrače niso čudežna rešitev, a lahko naredijo presenetljivo veliko razliko - še posebej v trenutkih, ko se starši sprašujemo, kako otroka spodbuditi, da se sam zamoti, osredotoči ali nauči nečesa novega. Razlika se pogosto pokaže v vsakdanjih malenkostih. Otrok se dalj časa igra z eno dejavnostjo. Ni več frustriran, ker ne ve, kaj naj počne. Opazimo, da ponavlja dejanja z veseljem - brez da bi ga pri tem kdo spodbujal. In kar je najbolj pomembno: otrok postaja samozavesten, ker ve, da nekaj zmore sam. To so tisti trenutki, ko starši začutimo, da nismo le "zaposlili" otroka, ampak mu dali nekaj več - orodje, s katerim gradi svojo prihodnost.
Če ste med branjem začutili, da bi radi doma ustvarili bolj umirjeno, spodbudno okolje za igro in učenje, ste na pravi poti. Otrok potrebuje svobodo in prostor za samostojnost, da lahko oblikuje svojo lastno pot raziskovanja in učenja. Maria Montessori je verjela, da je vsak otrok sposoben veličine, če mu ponudimo priložnost za učenje, napake in rast. Tako kot Montessori učilnica, naj bo tudi dom zasnovan preprosto, urejeno in s poudarkom na naravnih materialih. Pomembno je razumeti, da je uvajanje Montessori načela v domače okolje celosten pristop. Vsak prostor v domu lahko uredimo tako, da otroku omogoča čim več samostojnosti.
M-O-N-T-E-S-S-O-R-I. Oseba, ki se še nikoli ni srečala s tem izrazom, morda najprej pomisli, da gre za neko novo izobraževalno metodo ali smer, kar je pravzaprav res. Vendar pa gre predvsem za podporo naravnemu razvoju otroka v določenih življenjskih obdobjih. Pridružite se nam, da bi izvedeli več o načelih Montessori in pridobili ideje o pripomočkih, dejavnostih in organizaciji doma za različne starosti. Otrok ima red in se z rituali počuti varnega. Otrokove pozornosti ne odvračamo od vsakodnevnih dejavnosti, npr. Otrok se od začetka srečuje z realnimi stvarmi - pes je videti kot pes, slon je vedno le sive barve, steklo je steklo, in ne plastika.
Se sprašujete, kdaj začeti izvajati pristop Montessori v vašem domu? Ko otrok začne opažati nekatera orodja, ko jih začne zares opažati? Narobe! Otrok zaznava že v trebuščku pri mamici, zato ni treba odlašati. Simbiotično življenje v teoriji Montessori je prvih 6-8 tednov otrokovega življenja. Imenuje se tudi četrto trimesečje. Mama in otrok v tem življenjskem obdobju najbolj potrebujeta drug drugega in skupaj oblikujeta simbiotični odnos. Zakaj? Ker je mati pravkar izgubila del svojega telesa, ki ga je nosila 9 mesecev, dojenček pa je bil pravkar "izrinjen iz doma", kjer se je počutil tako udobno in varno. Za duševno in telesno počutje matere in otroka je izredno pomembno, da sta v tem življenjskem obdobju čim več skupaj, da se postopoma spoznavata in povezujeta. Obnoviti je treba tako imenovane referenčne točke, tj. razvojni cilj tega življenjskega obdobja je razviti osnovno zaupanje med materjo in otrokom ter zaupanje v novo okolje. Zaupanje se vzpostavi, če so otrokove potrebe izpolnjene z ljubeznijo, prijaznostjo, pravočasno in spoštljivo. Na ta način otrok pridobi zaupanje, da je svet po zaslugi staršev varen kraj za bivanje. Počuti se zaželenega. Ta občutek varnosti ustvarja ljubeč temelj, ki bo nekoč, ko bo otrok gradil svojo osebnost, vodil v samozavesten in optimističen razvoj. Temelj je, da za otroka od rojstva naprej gradimo varno in zaupno okolje, v katerem se bo dobro počutil. Pri tem vam lahko pomagajo tako imenovane "življenjski prostori", na katerih z otrokom izvajate ponavljajoče se dejavnosti. Ponavljanje je pomembno zato, ker otrok že ve, kaj se bo zgodilo v življenjskem prostoru. Vse dejavnosti izvajamo tiho, mirno in v naravnem tempu. Otroka ne odvračamo, ne preusmerjamo pozornosti drugam, vse spremljamo z besedami in melodično podobnimi stavki. Sčasoma bo otrok vedel, kaj se bo zgodilo, ko mu bomo z značilnim glasom rekli: "Zdaj pa zamenjajmo plenico". Pri tem se počuti varno. Enako bo deloval pri kopanju, ki ga vedno znova izvajamo na enak način, po osušitvi pa otroka namažemo z istim dišečim oljem. To so tako imenovani rituali, na katere se otrok navadi in z njimi pridobi občutek varnosti.
Ustvarite udoben kotiček predvsem zase, saj boste tu v prvih šestih mesecih z dojenčkom preživeli največ časa - priporočamo udoben stol, previjalno mizo, robčke, vodo, rožo … Ta prostor bo pozneje zamenjal prostor za hranjenje. To mora biti prostor brez motečih dejavnikov. Miren, tih in brez igrač, vrtiljakov, barv, nalepk … Priporočamo uvedbo rituala pred spanjem - npr. zračenje, petje pesmi, objemanje. Tu se bo otrok igral in se učil novih stvari. Priporočamo, da ta prostor opremite z enobarvno preprogo, ki ne odvrača pozornosti, in ogledalom tik nad tlemi, v katerem otrok ne vidi le sebe, temveč ima zaradi ogledala večji pregled nad celotno sobo. Pomen ogledal za otroke od zgodnjega otroštva smo omenili v enem od naših nedavnih člankov - podrobneje si ga preberite tukaj. Zelo priljubljeni pripomoček Montessori so posebne viseči mobili za dojenčke. Imajo preprosto obliko, so kontrastni in naj bi vzbujali pravi vtis o resničnem svetu. Najbolje je, da predstavljajo tisto, kar lahko prosto "pluje" - npr. metulje, ptice, delfine, plesalce … Spodbujajo vid, sčasoma tudi prijem, razvijajo sluh in gibanje. Takoj ko se otrok začne malo premikati, obračati in se zanimati za okolico, pripravite košarico z 2-3 igračami na mestu za dejavnosti. Na začetku lahko začnete z eno igračo. Košarico imejte vedno na dosegu roke, da se bo otrok lahko "igral", ko ga bo to zanimalo. Ne podaljšujemo ponudbe in kadar otrok izgubi zanimanje za igračo, ga z mirnim glasom "pokličemo" nazaj in mu pokažemo, da igrača vedno sodi nazaj v košarico. Red v stvareh je pri tej starosti za otroke zelo pomemben, vendar ga sami ne zmorejo vzdrževati. Zato je dobro, da je igrač manj in da imajo stalno mesto. Pri tej starosti se otrok začne več gibati, stati, sedeti, plezati. Zelo je dovzeten za komunikacijo. Starost 9 mesecev je precej prelomna, to je čas, ko se veliko število dojenčkov spontano odstavi in se lahko celo preseli v ločeno posteljico ali sobo. Če to velja za vas in vašega otroka, lahko to občutite tudi sami. To ni pravilo, saj je pri tej starosti prav tako pogosta ločitvena tesnoba, pri čemer je otrok pogosto v stiski in joka za mamico. Vam je bila všeč tematika Montessori in naši nasveti za razvojno obdobje otrok do enega leta? 13. feb. Vas je nagovorila pedagogika Montessori, želite izbrati primerne igrače za svojega otroka, vendar ne veste, kako se znajti v široki ponudbi? 4. Se sprašujete, ali naj za svoje malčke izberete drugačno obliko izobraževanja kot klasično? 8. feb. Ali tudi vi verjamete, da mora vsak otrok napredovati v svojem tempu in se naučiti obvladati prave naloge ob pravem času? »Večkrat lahko slišimo starše reči: ‘samo da malo zraste pa bo lažje’. Nam pa je zelo všeč ta čas in naravnost občudujemo vse: energijo, odločnost in radovednost najmlajših otrok. V prvih treh letih življenja otrok zgradi temelje svojega značaja. Razumevanje otrokovega razvoja nam pomaga, da lahko ustvarjamo okolje Montessori, ki zadovolji potrebe predšolskega otroka in spodbuja občutek pripadnosti, neodvisnosti in usvajanja jezika. v svojem okolju. Vaš otrok ima naravno željo, da bi bil samostojen. Pripomočki, ki so resnični in ustrezajo majhnim otroškim rokam, jim omogočajo, da si lahko sam pripravi prigrizek in ga postreže prijateljem. Majhno omelo mu omogoči, da lahko sam za seboj počisti. Konkretno se uči pomembnih življenjskih veščin. Naše svetle in prijetne sobe za malčke so posebej zasnovane za vašega otroka med 12. in 36. mesecem. To je svet, pomanjšan za velikost vašega otroka. Prostor je razdeljen na 5 glavnih področij: prostor za osebno nego in stranišče, priprava hrane in hranjenje, spanje in prostor za umiritev/tišino, področje gibanja ter prostor za igro/dnevne dejavnosti, kjer so police bogate z materiali jezika, senzorike, umetnosti in vaj vsakdanjega življenja. Mi pristopamo tako, da natančno opazujemo otroka in mu nato, ko je pripravljen, zagotovimo ravno pravo pomoč (ne premalo ne preveč). Nato pa mu dovolimo, da znova in znova (in spet!) vadi toliko časa, da jo obvlada. Otrok je obdan z bogatimi okoljem polnim izkušenj in spodbudnimi pogovori, ki podpirajo to enkratno obdobje hitrega jezikovnega razvoja. Starši pogosto pravijo, da so pričakovali v sobi, kjer je toliko majhnih otrok skupaj, bolj kaotično in neobvladljivo vzdušje. Mirno vzdušje in spodbudno okolje, kjer se ne moti otrokovega zavzetega raziskovanja, otroku pomaga, da razvije nadzor lastnih impulzov in koncentracijo. Biti otrok pomeni biti radoveden. Otrok v sobi lahko opazi veliko raznolikih stvari, ki se jih lahko dotakne, začuti in jih lahko resnično dela. Čudoviti pripravljeni materiali, razporejeni po policah, spodbujajo otrokove čute in njegovo radovednost. V starosti med 2,5 in 3 leti se otrokove jezikovne sposobnosti in samoizražanje hitro razvijajo. Opazimo vse večjo neodvisnost in poglobljeno zanimanje za širše koncepte; želi vedeti, kaj se dogaja izven učilnice za malčke. Pedagogika Montessori je stara več kot sto let. Razširjena je po vsem svetu, najbolj je doma v Evropi, Združenih državah Amerike, Indiji, Avstraliji in na Japonskem. V svetu je okoli 22.000 ustanov Montessori, od tega 5000 v Združenih državah Amerike. Tudi v Sloveniji postaja pedagogika vse bolj prepoznavna, imamo več Montessori vrtcev in pa tudi zasebnih vzgojiteljev, ki delujejo po principu Montessori pedagogike. V Ljubljani Angelin vrtec letos praznuje že 10. obletnico. Za pedagogiko Montessori je značilno, da so v oddelkih otroci različnih starosti; ti sami izbirajo delo, to pa poteka v dolgih časovnih sklopih. Pristop Montessori pa je prepoznaven tudi po sodelovanju med otroki, v njem ni ocenjevanja in testov, učitelj daje napotke za učno snov pa tudi za socialne spretnosti učencem individualno ali v majhnih skupinah. Opažala je, kako veliko koncentracije so sposobni mali otroci, kako vztrajno in iz lastnega vzgiba ponavljajo neko vajo, ki jo sicer že obvladajo in kako se v njih samodejno vzpostavlja ljubezen do reda in tišine. Metoda vključuje psihologijo in filozofijo otrokove rasti ter načela za usmerjanje tega razvoja. Ta ni tisti, ki dela namesto otroka, ampak spodbuja otroka, da sam razvija svoje brezštevilne potenciale. Otrok ima v sebi ‘notranjega učitelja’, ki ga vodi k razvoju teh potencialov. Koordinacija celega telesa je tesno povezana z razvojem inteligence. Naši možgani se razvijajo v svetu, v katerem se gibljemo in delamo, ne v svetu, kjer sedimo za mizo in abstraktno tuhtamo. Posebej roke so najdragocenejši učni pripomoček, s katerim otrok odkriva svet okrog sebe. Okolje naj otroku že od prvih dni življenja omogoča svobodno gibanje in spodbuja njegovo željo po delu. Otrok ne potrebuje stajice, hojice, postelje z ograjo…otrok potrebuje svobodo, da se lahko sam odloča, s katerimi materiali bo delal. Montessori je opazila, da otroci vzcvetijo, če imajo izbiro in nadzor nad svojim okoljem. Raziskave na psihološkem področju kažejo, da sta svoboda in izbira (v skrbno pripravljeni, urejeni strukturi) povezani z boljšimi psihološkimi in učnimi dosežki. Vendar pa to ne pomeni, da lahko otroci delajo kar želijo, kot nekateri Montessori pedagogiko primerjajo z permisivno vzgojo. Otrok potrebuje urejeno okolje, prostor, kjer je prisoten red in so stvari na svojih mestih. je ena temeljnih potreb, na katero skuša odgovoriti vzgojni pristop Montessori. Otrok želi biti dejaven, želi sam poskrbeti zase. Ste že slišali otroka govoriti: “Sam, hočem narediti sam!” Vsaka nepotrebna pomoč zavira otrokov razvoj. Če otroku že od malega omogočamo samostojnost, potem se bo rad odločal za nove izzive in sprejemal nove odgovornosti. Če ima možnost izbiranja, samostojnega dela, potem počasi pridobiva zaupanje vase, z večjim samozaupanjem pa raste tudi otrokova pozitivna samopodoba. Otrok potrebuje meje, znotraj katerih lahko svobodno in varno deluje. Za majhnega otroka naj bo pravil malo in ta naj bodo jasna. Otrok svobodno izbere material s police in ga uporablja, kolikor časa hoče. Otroka, ki dela z materialom, nihče ne prekinja in ne moti. Otrokova dejavnost sme biti prekinjena le v primeru, ko z materialom ne ravna spoštljivo (ga uničuje) oz. ko s svojim ravnanjem moti delo drugih oz. Velik poudarek v Montessori okoljih je na drži vljudnosti in spoštovanja do drugih. Če v takem duhu deluje odrasla oseba, ki je z otrokom, se bo tega ‘nalezel’ tudi otrok. Vzgojitelj z vzgledom pokaže, kako spoštujemo ljudi okoli sebe. Sposobnost zbranosti. V nasprotju z našimi predstavami lahko otroci zelo dolgo delajo določeno dejavnost. Vendar se to zgodi le takrat, ko ta dejavnost izpolnjuje življenjsko potrebo v njih. Naloga odraslega je, da otroka prav ‘hranimo’ - tako, da bomo nahranili njegovo celotno bitje. Razred je razdeljen na področja, ki jih pogosto razmejujejo omare. Materiali so razporejeni po policah, kjer imajo stalno mesto. Otroci jih vedno pospravljajo na svoje mesto, da je tam pripravljen za drugega otroka. Otroci nimajo stalnih sedežev, lahko delajo za katero koli mizo, tudi na tleh na preprogah in se v dnevu gibljejo prosto po razredu. Prostori so svetli, okna so v višino otrokovih oči, še bolje je, če so okna do tal in ima otrok možnost videti zunanji svet, kadar sam želi. Omare, mize, stranišče, slike na stenah…vse je prilagojeno potrebam otroka. V Montessori učilnici je značilna tudi črta, ki je elipsaste oblike. »Nekoč sem slišala za človeka, ki je živel v popolni tišini. »Slišala sem tudi za človeka, ki je resnično živel vedno pod vodo, ki je bila nenavadno topla. Nekoč ga je nenadoma vrglo v mrzel potok. In razširil je svoja pljuča, ki niso še nikoli dihala. Zrak je napel pljuča, ki so bila skrčena od samega začetka. »In na zemlji se je zaslišal tresoč glasek. Nikoli prej ga ni bilo slišati. »Tak počitek, ko ti še jesti ni treba, ker nekdo drug je zate? Vsa vlakna tega človeka so bila sproščena, ker so tkiva nekoga drugega ustvarjalo toploto, ki jo je potreboval za življenje. Celo njegovim notranjim tkivom ni bilo treba delati in se braniti pred strupi in mikrobi, ker so zanj delala tkiva nekoga drugega. »Edino delo, ki ga je opravljal, je bilo delo srca, ki je bílo, še preden je obstajal. Da, tudi ko ga še ni bilo, je njegovo srce bílo dvakrat hitreje kot katerokoli drugo srce. »In zdaj…se pojavi. Nase prevzame vse delo. …. Pripravimo mu okolje tako, da bo v njem lahko svobodno delal, se gibal in v njem našel spodbude za svoj razvoj. (Maria Montessori, Srkajoči um, str. 109) NOSEČNOST je čas neverjetnih sprememb, tako telesnih kot čustvenih. Čas nosečnosti in prvo leto življenja sta ključnega pomena za ves nadaljnji otrokov razvoj. Novorojenček je človeško bitje s preteklimi 280 dnevi, v katerih se je zgodilo mnogo različnih stvari. Programu BODOČI STARŠI, kjer vam preko izobraževalnih klepetov in izmenjavi izkušenj, delavnic, osebnih svetovanj, pomagamo do optimalne priprave na najpomembnejšo vlogo vašega življenja. Z nami lahko spremljate prenatalni trak - potek nosečnosti in se tako pripravljate na čudovito sproščeno starševstvo. V času nosečnosti sta MATI in OTROK biološko povezana. Z rojstvom se povezanost preoblikuje v nov odnos. Prvih 6-8 tednov imenujemo tudi t.i. ‘zunanja nosečnost’. Novorojenček in mama živita v sožitju ali simbiozi. Imata tri osnovne oblike skupnega življenja: hranjenje, nega, pestovanje/rokovanje (handling). Vse skupaj je prepleteno s čustveno povezavo. Dojenje/hranjenje, dotiki, masaža, nežno ogovarjanje, nežno petje in ljubezen, so otrokovo osnovno hranilo življenja. V tem obdobju je tudi vloga očeta zelo pomembna. OČE nudi zaščito tako mami kot otroku. Tudi oče in otrok se povezujeta s pestovanjem, rokovanjem, petjem, previjanjem, kopanjem ipd. Ste vedeli, da moramo opazovati tudi sebe in vaditi, kako se bomo odzvali? Bolje kot se bomo odzvali, boljša bo namreč naša reakcija in prijetnejši bod naši medosebni odnosi. Um vašega dojenčka je v prvem letu življenja še posebno občutljiv in se zelo hitro razvija. Um otroka je dr. Montessori poimenovala srkajoči um *1 POVEZAVA NA dodatno besedilo. Vsak dan je zanj nekaj čisto novega! Vsak dan je zanj zelo pomemben in nikoli ponovljiv. Prvo plazenje, prve besede, prvi koraki… Kar je bilo še včeraj nemogoče, se danes zdi enostavno. Največje vodilo oz. rdeča nit Montessori pedagogike je ravno opazovanje. Maria Montessori je rekal: »Observation is my method. I will not teach it to you. Gre predvsem zato, da si moramo dovoliti čas za opazovanje, objektivno zapisati, kar opazimo, brez sodb, predvsem pa moramo imeti zaupanje v otroke in razumevanje potreb za njihov razvoj. Na podlagi opazovanj bomo lahko otroka podprli pri določeni potrebi v njegovem razvoju in pripravili optimalno okolje zanj. Ste vedeli, da lahko opazimo, kdaj je otrok v določenem občutljivem obdobju in da lahko z opazovanjem vplivamo na njegov razvoj? Z dnevniki opazovanj se boste lažje prebili skozi prva opazovanja. V mirnem okolju se vaš dojenček počuti umirjenega in varnega. Tako lahkotneje in brez pritiska srka vse okoli sebe. Njegov um je odprt za sprejemanje in učenje novega. Spontano sledi svoji naravni poti razvoja. Njegov duh je miren in brez skrbi. Prostor je v celoti zasnovan glede na potrebe vašega otroka. Ogledalo, nizka ograja pritrjena na steno, otroku nudi oporo, ko se skuša postaviti na noge… Na policah so lepi materiali, namenjeni spodbujanju otrokovih čutov. Odrasli govorimo z nežnim umirjenim tonom. V okolju, ki je prilagojeno trenutnim naravnim razvojnim potrebam vašega otroka, mu dajejo občutek varnosti in sprejetosti. Otrok se tako lažje pripravi na daljšo ločitev od staršev, ko bo čas, da bo šel v vrtec. V pripravljenem Montessori okolju so skrbno izbrane stvari (materiali-igrače), ki otroka kar vabijo k dejavnosti oz. ga motivirajo. Hkrati so v skladu z otrokovimi sposobnostmi, ga spodbujajo k cilju in k samostojnemu iskanju rešitve. Zadovoljijo otrokove naravne potrebe in kar je najpomembnejše, otrok ob novem spoznanju ali rešitvi občutil samozavest oziroma uspeh. VEČ o področjih, ki so zastopana v pripravljenem okolju Montessori za otroke od 0-3 let. Ste vedeli, da ima večina Montessori materialov kontrolo napake in da so postavljeni na policah v premišljenem zaporedju? Vaš dojenček je občutljiv na spremembe in rutino. Da se počuti varno in udobno se trudimo, da mu zagotovimo stalnost in vzpostavimo rutino. Namen našega spremljanja in naših tedenskih programov je, da vam pomagamo oblikovati in vzpostaviti vašo rutino dneva. V prvem letu življenja urniki spanja in prehranjevanja temeljijo na otrokovih individualnih potrebah, zato ste povabljeni, da jih pozorno opazujete in objektivno dokumentirate. Na osnovi vaših pozornih opažanj laže skupaj oblikujemo rutino vaše družine z dojenčkom. Z našo pomočjo ustvarite rutino, ki bo otrokova največja opora in varnost. Čas po rojstvu je zelo občutljiv čas tako za mamico kot za otroka. Vzpostavljata edinstveno vez, ki je pogoj za mirnejše sobivanje in zaupanje samega vase in drug v drugega. Vzpostavlja se občutek varnosti in sprejetosti. Dojenček v tem času nikoli ne more imeti preveč ljubezni in naklonjenosti. Enako velja tudi za mamico. Okrog prvega leta starosti, je vaš otrok pripravljen na večje izzive. Vaš otrok bo lahko sproščeno prešel v skupnost malčkov 1-3. Ta proces je vnaprej skrbno načrtovan in je zasnovan tako, da bo udobno tako vam kot vašemu otroku.
tags: #pravo #okolje #za #dojencka #montessori
