V zadnjem času je slovenski javnosti odmeval spor, ki se je razplamtel okoli umetniškega projekta intermedijske umetnice Maje Smrekar in uporabe njene fotografije v politični kampanji. Vprašanje, ali je dojenje psa umetnost ali perverznost, ter ali je uporaba umetniškega dela v promocijske namene upravičena, je sprožilo širšo razpravo o vlogi umetnosti v družbi, avtorskih pravicah in financiranju kulturnih dejavnosti.
Geneza Sporov: Referendum o Pokojninskih Dodatkih za Umetnike
Srž konflikta se je pojavil po napovedi stranke Levica, da bo vložila kazensko ovadbo proti Slovenski demokratski stranki (SDS). Razlog za to je bila uporaba fotografije Maje Smrekar, na kateri umetnica doji psa, v promocijske namene zbiranja podpisov za referendum o dodatku k pokojninam za izjemne dosežke v umetnosti. Levica je trdila, da SDS za to promocijo nima avtorskih pravic. Predsednik SDS Janez Janša je sicer teden pred iztekom roka napovedal konec zbiranja podpisov za referendum, a je spor že zajel širši javni prostor.
Fotografija Maje Smrekar: Ozadje in Umetniški Kontekst
Fotografija, ki je sprožila strasti, je del umetničinega projekta K-9topologija, natančneje iz cikla Hibridna družina (2016). Avtor fotografije je Manuel Vason. Projekt K-9topologija, ki se je sicer odvijal med letoma 2014 in 2017, se osredotoča na odnos med človekom in živaljo, še posebej psom. Smrekarjeva je v tem projektu raziskovala udomačitev volka v psa, vzajemno potrebo po sobivanju, genetsko sobivanje ter celo idejo združitve človeka in psa.
V projektu Hibridna družina je Maja Smrekar "svoje telo spodbudila, da je začelo proizvajati materino mleko, s katerim je nahranila mlado nečloveško žival". Ta gesta je bila pojasnjena kot simbolična, s čimer je njeno telo postalo "materinsko, toda ne več njeno (m-Other)", in se tako emancipiralo od heteronormativnega diskurza. V obrazložitvi nagrade Prešernovega sklada, ki jo je umetnica prejela leta 2018 za ta projekt, je bilo zapisano, da so se s tem delom "premaknile nekatere meje, zadrhtele so nekatere družbene norme in premaknila se je umetnost sama."
Avtorske Pravice in Uporaba Umetniških Del
V ozadju spora med SDS in stranko Levica leži vprašanje avtorskih pravic. Levica trdi, da SDS nima pravice uporabljati omenjene fotografije v svoji kampanji. Praviloma spore za avtorske pravice sprožajo avtorji fotografij ali avtorske agencije. V tem primeru ne Levica ne Maja Smrekar nista avtorja fotografije.
Spornost uporabe fotografije se dodatno zaplete, ker je bila ta fotografija že pred tem uporabljena s strani vladajočih za promocijo dogodka, ki ga je soorganiziralo Ministrstvo za kulturo. Po analogiji bi v tem primeru kazenski postopek zaradi posega v avtorske pravice morali sprožiti proti Moderni galeriji ali celo proti lastni ministrici Asti Vrečko, če morda niso plačali avtorskih pravic avtorju.
V medijih je splošno znano, da je za rabo fotografij treba plačati avtorju, avtorski agenciji ali pa, odvisno od licence, vsaj navesti avtorja, še posebej, če gre za profesionalno narejene fotografije. Kršitev praviloma preti s finančno kaznijo in ne s kazenskim postopkom, in to od avtorja ali avtorske agencije, ne pa od politične stranke na oblasti.
Oglas, ki ga je SDS uporabila, je vseboval posnetek dojenja Maje Smrekar, z navedenim avtorjem fotografije, Manuelom Vasonom. Vendar je Levica očitno menila, da s tem niso bile spoštovane avtorske pravice.
Finančna Podpora Umetnosti in Pokojninski Dodatki
V kontekstu tega spora se odpira tudi vprašanje financiranja umetnosti in pokojninskih dodatkov za umetnike. Maja Smrekar je iz davkoplačevalskih virov doslej za svoje delo prejela 133.070 evrov, največ iz Ministrstva za kulturo.
Novonastali zakon, ki je sprožil referendumsko pobudo SDS, predvideva dodatke k pokojninam za izjemne dosežke v umetnosti. Prešernovi nagrajenci, nagrajenci Prešernovega sklada in nagrajenci nagrad po zakonu o odlikovanjih Republike Slovenije bi namreč lahko prejemali od 750 do 1500 evrov dodatka na svoje pokojnine. Zahteva po dodatku je bila, da je potrebno poleg nagrade Prešernovega sklada prejeti še eno nacionalno priznanje ali nagrado iz priloge ministrstva za kulturo ali mednarodno nagrado oziroma priznanje.
Očitek, da za te dodatke določenim umetnikom v pokojninsko blagajno ni bilo treba plačati niti centa, je še toliko bolj razburil javnost, še posebej ob dejstvu, da morajo ljudje delati 40 let, 200.000 posameznikov med njimi pa nima niti 750 evrov pokojnine. Predstavniki SDS so poudarili, da je koalicija "brez slabe vesti potrdila zakon, ki bo izbranim umetnikom podelil visoke pokojninske dodatke, medtem ko večina upokojencev komaj preživi iz meseca v mesec."
Vloga Umetnosti v Družbi: Med Provokacijo in Razumevanjem
Primer Maje Smrekar in reakcije na njen umetniški projekt odpirajo širše vprašanje o vlogi umetnosti v sodobni družbi. Nekateri umetniki in kritiki menijo, da je Smrekarjeva s svojim delom premaknila meje in izzvala ustaljene družbene norme. Ob njeni brezkompromisnosti je bilo poudarjeno, da "tisti, ki ne razumejo umetnosti sodobnosti, ne razumejo časa, v katerem živijo."
Na drugi strani pa se porajajo dvomi o tem, ali je vsako dejanje in provokacija zares umetnost. Mnogi ljudje so se zgražali nad podeljenimi nagradami in se spraševali, ali res ne razumejo umetnosti, ali pa morda "vse le ni umetnost". Vprašanje, ki ga je zastavila SDS, "Umetnost ali perverznost?", odraža to dvojnost.
Humanizem, Živalstvo in Eko-Kriza
Maja Smrekar je v svojem delu pogosto prepletala parametre humanizma s perspektivo živalstva. S sklicevanjem na obdobje antike in agrikulturno revolucijo je poudarila, da je pes postal ključni indikator vzpostavitve človeške kulture. Pes je ohranil vedenjske in fiziološke parametre volka, s čimer si je pridobil status zaveznika, zaščitnika in družinskega člana. V današnji optocentrični kulturi, kjer so ostali čuti sekundarni, pes pogosto zasede vlogo neverbalnega prijatelja in sopotnika.
V projektu Hibridna družina je umetnica naslovila tudi aktualno stanje sobivanja človeka in psa v kulturi, ki je podrejena pravilom kapitala. Poudarila je uniformiranost posameznika kljub deklarativni pozornosti individualnosti in svobodi izbire. To sovpada z ekološko krizo, ki vpliva na vse živalske vrste, vključno s človekom. Odločitev, da se ne reproducira, je v konfliktu interesov z njeno "živalnostjo".
V projektu ARTE_mis je Smrekarjeva sopostavila genetski zapis človeka, psa in volka, jih postavila v enakopraven odnos, kot je bil na začetku, ko so vse tri vrste enakopravno uravnavale ekosistem. S tem je želela poudariti, da je planet bolj verjetno preživel človeka, kot obratno.
Mediji in Umetniška Komunikacija
Maja Smrekar je v intervjujih poudarila pomen fotografije kot označevalca javnega komuniciranja, še posebej v današnjem času. Meni, da skrbno izbrana vizualna komunikacija pomaga pri vzpostavitvi metodološkega okvira pri naslavljanju publike. Njena fotografija iz projekta Ecce Canis, ki prikazuje človeka v horizontalni kompoziciji v odnosu z volkom, parafrazira vzporedno evolucijo. Na drugi strani pa fotografija iz projekta ARTE_mis, ki prikazuje njen obraz v prelivu z glavo njenega psa, zastavlja vprašanje o definiciji človeka v sodobnem svetu.
Širši Kontekst: Primerjava z Drugimi Umetniškimi Ustrezniki
V kontekstu nagrajevanja umetnosti je zanimivo spomniti se tudi drugih primerov, ki so v preteklosti vzbudili pozornost. Dramatičarka in performerka Simona Semenič je prejela nagrado za svoja dramska besedila, a je pred tem burila duhove, ko se je ovijala v slovensko zastavo, iz katere je izrezala grb in vanj "inštalirala" svoj zaobljen nosečniški trebuh. Takšna dejanja, ki vključujejo poškodovanje ali uničevanje narodnih simbolov, so sicer kazniva.
Prav tako je bil omenjen primer zavrnitve Prešernove nagrade s strani pesnice Svetlane Makarovič leta 1999, kar je prav tako sprožilo veliko razprav o vrednotenju umetniškega ustvarjanja.
Zaključek: Vprašanja Ostajajo Odprta
Primer Maje Smrekar in spor o dojenju psa osvetljujejo kompleksnost sodobne umetnosti, njeno financiranje, avtorske pravice in njeno mesto v družbi. Medtem ko nekateri vidijo v delih, kot je "Hibridna družina", premikanje meja in premislek o ključnih družbenih vprašanjih, drugi ostajajo skeptični in se sprašujejo o naravi umetnosti in smotrnosti uporabe javnih sredstev. Vprašanja o tem, kaj je umetnost, kdo jo definira in kako jo financiramo, ostajajo ključna za razumevanje sodobnega kulturnega prostora.