Materinski dopust predstavlja ključno obdobje v življenju novopečenih staršev, saj je namenjen pripravi na porod, negi in varstvu otroka takoj po rojstvu ter skrbi za materino zdravje. V Sloveniji je ta pravica dobro urejena z zakonskimi določbami, ki zagotavljajo podporo družinam v enem najpomembnejših življenjskih obdobjih. V poljudnem jeziku se najbolj pogosto uporablja izraz porodniški dopust, ki zajema tako materinski kot starševski dopust. Načeloma smo ob odhodu nanj v rednem delovnem razmerju, ni pa nujno. Nekatere nosečnice imajo svoje podjetje, nekatere so še študentke, spet tretje morda niso zaposlene. Prihod novega družinskega člana pomeni veliko spremembo za družino. Sprememba vsaj za določen čas pa nastane tudi v delovni organizaciji, v kateri je bodoča mama zaposlena.
Materinski dopust: Temelj za prihod novorojenčka
Materinski dopust je namenjen umiritvi bodoče matere in pripravi na novega družinskega člana ter negi in varstvu otroka po porodu. Načeloma se v Sloveniji materinski dopust začne 28 dni pred predvidenim datumom poroda, ki ga določi ginekolog, in traja 105 dni. Če ste zaposleni, morate svojega delodajalca pisno obvestiti o nastopu materinskega dopusta vsaj 30 dni pred nastopom dopusta. Materinski dopust uveljavljate na centru za socialno delo, kjer imate prijavljeno stalno prebivališče. Vloga za materinski dopust se vloži na center za socialno delo največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda, vendar najkasneje do nastopa materinskega dopusta. Če rodite otroka, preden ste o izrabi materinskega dopusta obvestili delodajalca, je to potrebno storiti v treh dneh po rojstvu otroka, razen če vam zdravstveno stanje tega ne dopušča. V tem primeru naj delodajalca obvesti kateri od vaših sorodnikov.
V kolikor mati ne nastopi s porodniškim dopustom 28 dni pred datumom poroda, neizrabljenega dela ne more izrabiti po otrokovem rojstvu. Izjema je le, če mati na dan poroda še ni nastopila s porodniškim dopustom. V takšnem primeru se materinski dopust samodejno začne z dnem rojstva otroka. Neizrabljenega dela ne morete izrabiti po otrokovem rojstvu. S to vlogo mati uveljavlja pravico do materinskega dopusta in materinskega nadomestila ter pravico do starševskega dopusta in starševskega nadomestila.
Ginekolog v zadnjem trimesečju nosečnosti izda Potrdilo o predvidenem datumu poroda. Največ 60 (in najmanj 28) dni pred predvidenim datumom poroda se oglasite na pristojnem centru za socialno delo. Tam boste prejeli obrazce za uveljavljanje pravice do porodniškega dopusta. Prav tako vas bodo seznanili o vseh nadaljnjih postopkih in pravicah v zvezi z zavarovanjem za starševsko varstvo. Vse potrebne obrazce najdete na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Starševski dopust: Nadaljevanje nege in varstva
Po izteku materinskega dopusta sledi starševski dopust, ki traja 160 dni za vsakega od staršev. Namenjen je nadaljnjemu negi in varstvu otroka. Starševski dopust lahko koristi eden od staršev otroka, lahko pa za istega otroka tudi oba starša. Starša se o izrabi starševskega dopusta pisno dogovorita najpozneje 30 dni pred potekom materinskega dopusta. Dogovor predložita centru za socialno delo in z njim seznanita delodajalca.
Vsak od staršev ima na voljo 160 dni starševskega dopusta. 60 dni je neprenosljivih za vsakega od staršev. Mati lahko na očeta prenese tako 100 dni starševskega dopusta. Oče lahko prenese na mater 100 dni starševskega dopusta. Eden od staršev izrabi ta dopust neposredno po izteku materinskega dopusta. Izrabo dela neprenosljivega starševskega dopusta v trajanju največ 60 dni lahko vsak od staršev prenese ali izkoristi najpozneje do osmega leta otroka. To lahko stori v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela, največ dvakrat letno v trajanju po najmanj 15 koledarskih dni, ali manj, če sta jih prenesla manj.
Ob rojstvu dvojčkov ali več živorojenih otrok se starševski dopust podaljša za dodatnih 90 dni za vsakega nadaljnjega otroka. Starševski dopust se podaljša za dodatnih 90 dni tudi ob posvojitvi dvojčkov ali dveh različno starih otrok do treh let. Vloga za starševski dopust se vloži na center za socialno delo.
Očetovski dopust: Pravica očetov za aktivno vlogo v družini
Oče ima pravico do očetovskega dopusta ob rojstvu otroka v trajanju 15 dni. Izrabi ga v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela od rojstva otroka do tretjega meseca starosti otroka. Pravica je neprenosljiva. Ob rojstvu dveh ali več otrok se očetovski dopust za drugega ali nadaljnjega otroka podaljša za dodatnih 10 dni. Vloga za očetovski dopust se vloži na center za socialno delo. Če ga oče ne izrabi, lahko očetovski dopust koristijo tudi druga oseba ter materin zakonec, materin zunajzakonski partner in partner ali partnerka registrirane istospolne partnerske skupnosti, ki dejansko neguje in varuje otroka. Se pravico uveljavlja po rojstvu otroka, in sicer najkasneje do nastopa očetovskega dopusta na centru za socialno delo, na katerem je mati uveljavljala oz.
Prilagoditve in posebne situacije
Podaljšanje porodniške zaradi prezgodnjega poroda: Ob rojstvu nedonošenčka se starševski dopust podaljša za toliko dni, kolikor je bila nosečnost krajša od 260 dni. Centru za socialno delo morate predložiti potrdilo ginekologa o predvidenem datumu poroda oziroma potrdilo porodnišnice o prezgodnjem porodu.
Podaljšanje porodniške iz zdravstvenih razlogov: Ob rojstvu otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, se starševski dopust podaljša za dodatnih 90 dni.
Pravica do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva: Ta pravica pripada enemu od staršev, ki neguje in varuje težje ali zmerno gibalno oviranega otroka ali zmerno ali težje duševno prizadetega otroka, in sicer tudi po tretjem letu starosti otroka, vendar največ do dopolnjenega 18. leta starosti. Izjemoma lahko eden od staršev to pravico izkoristi sam, pri čemer mora krajši delovni čas obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost. Če varuje najmanj dva otroka, ima pravico do osmega leta starosti najmlajšega otroka. Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost (eden od staršev mora delati najmanj 20 ur tedensko). Pravico delati krajši delovni čas imata lahko hkrati tudi oba starša, pri čemer skupna izraba pravice ne sme presegati 20 ur tedensko. Pravico ima eden od staršev, ki zapusti trg dela zaradi varstva in nege štirih ali več otrok (mlajših od 18 let), s katerimi ima skupno stalno prebivališče, do osmega leta starosti najmlajšega otroka.
Druge pravice in podpore za starše
Poleg omenjenih pravic obstaja tudi vrsta drugih socialnih prejemkov in podpor, ki so namenjeni staršem in družinam:
Pomoč ob rojstvu otroka: Enkratni denarni prejemek, namenjen nakupu opreme za novorojenčka. Pravico imata mati ali oče s stalnim ali začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki dejansko živita v državi. Pravico uveljavljata mati ali oče pri centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen glede na materino stalno oziroma začasno prebivališče ali na sedežu njenega delodajalca oz. dejavnosti če nima niti stalnega, niti začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji ali glede na kraj rojstva otroka. Pravico uveljavlja eden od staršev največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda oziroma najkasneje 60 dni po rojstvu otroka. Pravico do pomoči ob rojstvu otroka je mogoče uveljavljati hkrati z vlogo za uveljavitev pravice do materinskega dopusta ali z vlogo za uveljavitev pravice do starševskega dodatka, v rokih, ki veljajo za uveljavljanje posamezne pravice, vendar najkasneje 60 dni po rojstvu otroka. Rejniki nimajo pravice do pomoči ob rojstvu otroka.
Starševski dodatek: Denarna pomoč staršem, kadar po rojstvu otroka niso upravičeni do starševskega nadomestila. Izplačuje se mesečno in je določen v višini usklajene višine osnovnega zneska minimalnega dohodka. Starševski dodatek se izplačuje mesečno in je določen v višini usklajene višine osnovnega zneska minimalnega dohodka, kot ga določata zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, in zakon, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji.
Dodatek za nego otroka: Družinski prejemek za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, namenjen kritju povečanih življenjskih stroškov. Mesečna višina dodatka znaša 102,40 EUR, z višjimi zneski za otroke s posebnimi potrebami. Dodatek za nego otroka je pravica, ki jo lahko uveljavlja eden od staršev ali druga oseba za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo. Do dodatka je upravičen, dokler trajajo razlogi oziroma do otrokovega 18. leta starosti, po 18. Dodatek za nego otroka je mesečni prejemek, ki znaša 102,40 EUR za otroke s težko motnjo v duševnem razvoju ali 204,80 EUR za težko gibalno oviranega otroka ali otroka z določenimi boleznimi iz seznama hudih bolezni.
Delno plačilo za izgubljeni dohodek: Osebni prejemek za starša, ki prekine delovno razmerje ali začne delati krajši čas zaradi nege in varstva otroka s posebnimi potrebami. Pravico lahko uveljavlja tudi eden od staršev, ki neguje in varuje dva ali več otrok s potrebo po posebni negi in varstvu. To pomeni, da eden od staršev bodisi zapusti dotedanjo službo, začne delati samo 4 ure na dan ali pa se odjavi iz evidence brezposelnih oseb zato, da ostane doma z otrokom, ki potrebuje posebno nego in varstvo zaradi težke motnje v duševnem razvoju ali težke gibalne oviranosti ali bolezni iz seznama hudih bolezni. Pravica do delnega plačila za izgubljeni dohodek je namenjena tudi enemu od staršev, ki doma neguje in varuje dva ali več otrok z zmerno oziroma težjo motnjo v duševnem razvoju ali zmerno ali težjo gibalno oviranostjo. Eden od staršev je lahko upravičen do delnega plačila za izgubljeni dohodek najdlje do dopolnjenega 18. leta starosti otroka. Eden od staršev, ki želi doma negovati in varovati enega ali več otrok, mora 30 dni pred zapustitvijo trga dela oziroma najkasneje 30 dni po zapustitvi trga dela ali začetku dela s krajšim delovnim časom na centru za socialno delo, kjer ima otrok stalno prebivališče, vložiti vlogo za uveljavitev delnega plačila za izgubljeni dohodek. Če se pravica ne uveljavlja v tem roku, pripada pravica do delnega plačila z dnem vložitve vloge. Vlogi je treba priložiti zdravniško dokumentacijo, ki ne sme biti starejša od šest mesecev, in fotokopijo dokumenta, iz katerega je razvidna številka transakcijskega računa vlagatelja/ice.
Dodatek za veliko družino: Letni prejemek za družine s tremi ali več otroki do starosti 18 let. Dodatek za družino s tremi otroki znaša 404,48 EUR, za družino s štirimi ali več otroki pa 491,52 EUR, ne glede na materialni položaj družine.
Otroški dodatek: Prejemek namenjen družinam z nižjimi dohodki za otroke do dopolnjenega 18. leta starosti.
Vloga centrov za socialno delo
Centri za socialno delo (CSD) igrajo ključno vlogo pri uveljavljanju večine omenjenih pravic. Vloge za materinski dopust, starševski dodatek, očetovski dopust in druge socialne prejemke se običajno vložijo na krajevno pristojni center za socialno delo. Strokovni delavci na CSD nudijo tudi svetovanje glede pravic in obveznosti staršev, pomagajo pri reševanju sporov glede varstva in vzgoje otrok, določitve preživnine ter urejanja stikov med otrokom in staršem. V primeru sporov med starši glede spremembe osebnega imena otroka, center za socialno delo prav tako pomaga pri iskanju sporazumne rešitve, sicer pa o sporu odloči sodišče.
Prekinitev porodniškega dopusta in vrnitev na delo
Spremembe Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki so se pričele uporabljati s 1. aprilom 2023, prinašajo tudi določene možnosti glede predčasne prekinitve porodniškega dopusta. Ključno vprašanje, ki se pogosto zastavi, je, ali posameznik prejema izplačano porodniško, če se predčasno vrne v službo. Zakonsko je določeno, da prvega dela porodniškega dopusta, ki traja 90 dni, praviloma ni mogoče prekiniti. Vendar pa obstaja možnost odpovedi nadaljnjega dopusta za nego in varstvo otroka, ki sledi prvim trem mesecem.
Če se eden od staršev, običajno oče, odloči, da bo namesto matere izkoristil ta del dopusta, potem on prejema nadomestilo za nego in varstvo otroka. Vendar pa, če se oba starša popolnoma odpovesta temu dopustu in se oba vrneta v službo, ne pripada nobeno nadomestilo. To je posledica dejstva, da v času, ko sta oba zaposlena, prejemata redno plačo. V takšnih primerih je pomembno razumeti, da se ne gre za odpoved pravici do dopusta, temveč za njeno neuveljavljanje, kar posledično pomeni izgubo pravice do nadomestila.
Obstajajo pa situacije, ko je predčasna prekinitev porodniške nujna, na primer zaradi nove službe. V takšnem primeru posameznik ohrani pravico do izkoristka preostalega dopusta za nego in varstvo otroka do otrokovega osmega leta starosti. Pomembno je vedeti, da ta del dopusta ni več 100 % plačan, temveč znaša 70 % nadomestila. Prednost je, da ga je mogoče izkoristiti tudi po dnevih in ne nujno v enem kosu, kar omogoča večjo fleksibilnost.
Pravna zaščita zaposlenih staršev
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) v 89. členu odsotnost z dela zaradi izrabe starševskega dopusta določa kot neutemeljeni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Nosečnice, doječe matere in starše, ki izrabljajo starševski dopust v obliki polne odsotnosti z dela, pred odpovedjo delovnega razmerja varuje posebno pravno varstvo, opredeljeno v 115. členu tega zakona, in sicer še mesec po izteku porodniškega dopusta, kar pomeni, da jim v tem času ne more prenehati delovno razmerje zaradi odpovedi delodajalca. Delodajalec tako po 145. členu ZDR delavcu, ki dela s krajšim delovnim časom, ne sme naložiti dela prek polnega delovnega časa, med drugim ne tudi po zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP). Prepoved nadurnega dela velja tudi ob neenakomerni razporeditvi delovnega časa oziroma začasni prerazporeditvi delovnega časa. Če delodajalec ravna v nasprotju s temi zakonskimi določbami, odgovarja za prekršek. Z nastopom starševskega dopusta oziroma po njegovi izrabi z vidika delovnopravnih pravic za delavko oziroma delavca nič ne spremeni. Vendar pa v strahu za službo ter lasten obstoj in obstoj družine se le redko kdo upa upreti, tudi na račun šibkega poznavanja zakonodaje, ki varuje delojemalca v času nosečnosti in starševstva. Večina njihovih pravic je strnjenih v zakonu o delovnih razmerjih od 187. do 193. člena, nekaj tudi v zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Delodajalec odgovarja za kršitev prej omenjenih zakonskih določb. Delavec, ki meni, da se je zgodila kršitev, lahko o tem obvesti in zahteva posredovanje inšpekcije za delo oziroma zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. Ob morebitnem sporu v zvezi z uveljavljanjem posebnega varstva zaradi nosečnosti in starševstva po ZDR dokazno breme je na strani delodajalca. Morebitno manj ugodnejše obravnavanje delavca zaradi nosečnosti ali starševskega dopusta šteje za diskriminacijo.
tags: #predcasni #porodniski #dopust