Zaprtje pri dojenčkih je pogosta in pogosto zaskrbljujoča težava, s katero se srečujejo številni starši. Čeprav je za otroka in starše lahko stresno obdobje, je pomembno vedeti, da je v večini primerov zaprtje običajna težava, ki jo je mogoče z nekaj spremembami hitro odpraviti. Ta članek pokriva vse, od prepoznavanja simptomov do vzrokov in strategij za lajšanje zaprtja pri najmlajših.
Kaj je zaprtje in kako ga prepoznati?
Zaprtje, znano tudi kot obstipacija ali konstipacija, je prebavna motnja, za katero je značilno neredno ali oteženo odvajanje blata. Splošna definicija zaprtja je pogostost odvajanja blata manj kot dvakrat na teden, pri čemer je blato trdo, suho, podobno peletom ali z razpokami na površini. Pri dojenčkih se pogostost odvajanja blata sicer zmanjšuje s starostjo. V prvih tednih po rojstvu lahko odvajajo kar štirikrat na dan, nekateri celo po vsakem obroku. To se do drugega leta zmanjša na povprečno 1,7 odvajanj na dan, pri četrtem letu starosti pa na 1,2, kar je enako kot pri odraslih osebah.
Kljub temu, da se pogostost odvajanja spreminja z odraščanjem, je za prepoznavanje zaprtja pri dojenčku ključno spremljanje treh glavnih dejavnikov:
- Trdo blato: Blato je vidno trše, suho in lahko spominja na pelete.
- Bolečina med odvajanjem: Otrok med odvajanjem blata joka, se napenja ali kaže znake neugodja.
- Neredno in manj pogosto odvajanje: Otrok odvaja blato redkeje kot običajno, kar lahko traja več dni.
Pomembno je, da starši pozorno spremljajo stanje otroka in redno pregledujejo njegovo blato. Še posebej bodite pozorni, če opazite večje kose blata, sledi krvi v blatu, napenjanje in trd otroški trebušček, razdražljivost in nelagodje otroka, odvajanje, ki traja dlje kot 10 minut in je naporno, ali pogostejše polivanje ali bruhanje.
Ali so dojeni dojenčki imuni na zaprtje?
Preprost odgovor je ne. Dojeni dojenčki lahko dobijo zaprtje, čeprav je to manj pogosto kot pri dojenčkih, hranjenih s formulo. Materino mleko vsebuje naravno odvajalo, zato je blato dojenih dojenčkov običajno nežno rumene barve in večinoma mehko. Dojeni novorojenčki večinoma odvajajo takoj po hranjenju, medtem ko lahko starejši zdržijo več dni brez umazane pleničke. Dokler je blato mehko, ne gre za zaprtje. Vendar, če se pojavi trdo blato ali bolečina pri odvajanju, je treba ukrepati.
Pri otrocih, ki uživajo mlečno formulo, je pomembno, da natančno upoštevate navodila na embalaži. Nikoli ne smete zmanjšati ali povečati količine mlečnega prahu, ki ga uporabljate, ali dodati vode v stekleničko vašega otroka. Če sumite, da ima vaš dojenček zaprtje, in ste pravkar začeli z odstavljanjem, je to lahko dejavnik, ki prispeva k temu, da se otrokov prebavni sistem navadi na spremembo.
Vzroki za zaprtje pri dojenčkih
Vzroki za zaprtje pri otrocih so najpogosteje funkcionalni ali praktični, redkeje pa organski. Organski dejavniki so izjemno redki in se pojavijo pri manj kot 5 % dojenčkov. Mednje spadajo Hirschsprungova bolezen, hipotiroza, hiperkalcemija, spina bifida ali spina bifida occulta ter nekatera zdravila.
Funkcionalni dejavniki so veliko bolj pogosti in so vzrok za zaprtje pri več kot 95 % otrok. Na zaprtje otroka tako lahko vpliva več dejavnikov:
- Zadrževanje blata: Zaradi bolečin, ki mu jih odvajanje povzroča, se otrok lahko boji kopalnice ali se izogiba stranišču. Nekateri celo nočejo prekiniti igre zaradi predhodnih izkušenj in raje "potrpijo".
- Težave z navajanjem na samostojno uporabo stranišča ali kahlico: Če ste otroka prehitro začeli navajati na kahlico ali stranišče, se lahko otrok upre in začne zadrževati blato. Potreba po odvajanju lahko tako iz uporniškega dejanja hitro preraste v nezavedno težavo, ki jo je težko odpraviti.
- Spremembe v prehrani: Otroci, ki ne zaužijejo dovolj vlaknin, zelenjave in tekočine, imajo večje možnosti za zaprtje. Ta težava je velikokrat prisotna pri prehodu na tršo hrano med četrtim in šestim mesecem starosti. Nizek vnos vlaknin je pogost vzrok.
- Spremembe v dnevni rutini: Kakršna koli sprememba v otrokovemu življenju lahko vpliva na njegovo presnovo. To vključuje potovanja, vremenske spremembe, selitev ali splošni stres. Velikokrat na zaprtost vpliva tudi začetek obiskovanja vrtca. Nekateri otroci ne želijo uporabljati javnih stranišč, kar dodatno prispeva k zaprtosti.
- Alergija na kravje mleko ali laktozna intoleranca: Ti pogoji lahko vplivajo na zaprtost, prav tako pa tudi prekomerno uživanje mlečnih izdelkov.
- Prehranjevanje z nadomestnim mlekom: Dojenčki, ki se ne dojijo, so bolj nagnjeni k zaprtosti, saj je nadomestno mleko gosto in je velikokrat težko prebavljivo.
- Premalo telesne dejavnosti: Če se otrok ne giblje dovolj in pogosto sedi, lahko to povzroči zaprtost. Telesna dejavnost pospeši metabolizem, zato lahko pomanjkanje vadbe vodi do počasnejše prebave.
- Dedovanje: Otroci, ki imajo sorodnike s podobnimi težavami, so bolj nagnjeni k zaprtju.
Kako lahko pomagamo dojenčku pri zaprtju?
Na razvoj otroka vplivajo mnogi biološki, psihološki in družbeni dejavniki, ki lahko tudi prispevajo k zaprtosti, če otroku povečajo stres. Najpomembnejše je, da otroku zagotovite mirno okolje za rast in razvoj ter redno spremljate polne pleničke in obiske stranišča. Pri zaprtosti, kjer zdravstvena pomoč ni potrebna, lahko otroku pomagate že z nekaterimi domačimi pripravki ali spremembami navad:
- Uživanje več tekočin: Pri zaprtju je blato trdo in suho. Tekočine ga zmehčajo, s tem pa je odvajanje lažje in brez bolečin. Voda je priporočljiva, pri starejših lahko vpeljete tudi čaj. Če dojenčka hranite s formulo, preverite pripravo. Morda ne dodate dovolj vode ali dodate preveč praška. Poskrbite, da vaš dojenček dovolj popije. Nekaj čaja ali sadnega soka, ki ima učinek na mehčanje blata (npr.: HiPP Jabolčni sok) med obroki pogosto olajša problem z zaprtostjo.
- Pogostejše dojenje: Če dojenčka dojite, lahko poskusite dojiti večkrat na dan. Pred tem se vsekakor pogovorite z zdravnikom. Dodatno pomaga večji vnos vlaknin v mamini prehrani.
- Zamenjajte nadomestno mleko: Če dojenčka hranite s formulo po steklenički, se posvetujte s svojim pediatrom in jo zamenjajte za primernejše nadomestno mleko. Če je vaš dojenček hranjen le z mlečno formulo, preverite, če uporabljate pravo količino mlečnega prahu in vode in če uporabljate le priloženo merico. Vaš dojenček bo dobil dovolj tekočine le, če boste upoštevali pravo razmerje med mlečnim prahom in vodo. Če je vaš dojenček nagnjen k temu, da ima trdo blato, se lahko uporaba naše mlečne formule HiPP Combiotic® izkaže kot prednost. HiPP Combiotic® formula poleg ostalih sestavin vsebuje pomembne prehranske vlaknine (GOS iz laktoze). Te prehranske vlaknine pomagajo sproščati prebavo in mehčati blato.
- Povečajte vnos vlaknin: Vlaknin naše telo ne more prebaviti, a se vseeno trudi. Pri tem pospeši metabolizem, kar blagodejno vpliva na zaprtje. Na otroški jedilnik za otroke po 6. mesecu starosti dodajte vedno več trde hrane, predvsem sadje, zelenjavo, žita in stročnice. Za vašega najmlajšega je najboljše začeti z jabolki, hruško ali grahom. Otroku ponudite tisto hrano, ki mehča blato, kot je npr.: “HiPP Jabolko” ali obroke s polnovrednimi žiti (polnovredne sadne kašice, Sadje in žita). Druge stvari, ki jih morate vključiti v prehrano vašega dojenčka, ki se odstavlja, so sladki krompir, fižol in stročnice. Vendar ne pozabite, da lahko polnozrnata živila (na primer rjavi riž, testenine in polnozrnata kruh) vsebujejo visoko vsebnost vlaknin in lahko povzročijo, da se vaš otrok počuti sitega, preden zaužije vsa pomembna hranila, ki jih potrebuje. Izogibajte se hrani, ki zapira, če ima dojenček težave z zaprtjem. Posebej priporočljivi sta juha in enolončnica, s katerima otrok dobi tako potrebna hranila kot tudi tekočino. Dojenčku lahko tudi ponudite denimo polento z zelenjavo, kašice s suhimi slivami, breskvami, figami, hruškami, jabolki, primerni so grozdje in rozine. Hrani lahko za mehčanje blata dodate maščobe: olivno ali repično olje, tudi maslo. Izogibajte pa se kuhanemu korenčku, bananam in belemu rižu (raje recimo uporabite rjavi divji riž). Prav tako ni dobro uživati preveč mleka, mlečnega riža ali zdroba.
- Redna telesna dejavnost: Spodbujajte svojega otroka, da se čim več giblje. Telesna dejavnost namreč pospeši metabolizem. Pri dojenčkih lahko pomagate tudi sami - premikajte nogice in masirajte trebušček. To bo sprostilo mišice in pospešilo prebavo. Poskrbite, da se vaš dojenček dovolj giba, kajti prevračanje in brcanje tudi stimulira prebavo. Na prebavo vpliva tudi gibanje ali nežna masaža. Vašemu dojenčku ponudite dovolj možnosti za gibanje. To sprošča mišice in stimulira prebavo. Poskusite svojemu dojenčku masirati trebušček. Ti koraki so lahko resnično koristni pri premikanju stvari, a če ne opazite nobenega izboljšanja, se pogovorite s svojim zdravnikom pediatrom ali patronažno sestro. Masaža trebuščka je lahko preprost in praktičen način za lajšanje njegovega nelagodja. Ob napetem trebuščku ga lahko tudi nežno masirate v smeri urinega kazalca. Pomagalo naj bi tudi masiranje stopal, in sicer od pete po notranji strani do blazinice do konca prstkov, kot bi po spodnjem delu stopalca pisali sedmice.
- Ustvarite rutino odvajanaj: Obisk kopalnice ali sedenje na kahlici je lahko izjemno zahtevno za otroka, še posebej, če sta prisotna strah ali bolečina. Ustvarite navado odvajanja, ki bo otroka pomirila in spodbudila k obisku stranišča, hkrati pa ne bo pozabil nanj.
Masaža dojenčka za zaprtje, vetrove in pline
Zdravljenje zaprtja
Če zaprtje ni posledica bolezni, je zdravljenje odvisno predvsem od starosti otroka. Za otroke so primerna osmozna odvajala, ki zadržujejo vodo v črevesju in tako zmehčajo blato ter olajšajo prehod skozi črevesje. Na takšen način deluje laktoza oz. mlečni sladkor in zdravila, ki vsebujejo laktulozo. Sirupi z laktulozo se po navodilih zdravnika lahko uporabljajo že pri otrocih, starih od 1 meseca dalje. Glicerinske svečke na podlagi glicerola so primerne tudi za dojenčke in se uporabljajo pri akutnem zaprtju ter pri stanjih, ko je potrebno neboleče odvajanje. Za razliko od laktuloze učinek glicerinskih svečk po navadi nastopi hitreje, v 15 do 45 minutah. Zdravila, ki razvijajo ogljikov dioksid, imajo prav tako hiter nastop delovanja in so primerna za uporabo pri otrocih. Ogljikov dioksid, ki nastaja v telesu, ob stiku svečke z vlago fizično spodbudi refleks za izpraznitev črevesja.
Pomembno opozorilo: Nikoli, ampak res nikoli sami ne zdravite zaprtja pri otroku z zdravili brez posveta s pediatrom.
Kdaj obiskati zdravnika?
Večinoma je zaprtje kratkotrajna in nenevarna težava, ki na otroku ne pusti dolgotrajnih posledic. Vendar se lahko zgodi, da težava ne izgine in se razvije v kronično zaprtje. V tem primeru lahko vodi do hujših težav, ki jih lahko z zgodnjo diagnozo preprečite. Če otrok kaže katerega od naslednjih simptomov, je dobro, da se pogovorite s svojo patronažno sestro ali osebnim zdravnikom:
- Zaprtje, daljše od dveh tednov.
- Povišana telesna temperatura.
- Odbijanje hrane.
- Izguba telesne teže.
- Sledi urina na spodnjem perilu/plenički.
- Otrok ne napreduje ali se ne razvija po pričakovanjih.
- Sveža kri ali blato črnega, katranastega videza ob odvajanju.
- Bruhanje ali močni krči ob trdem čepu.
- Če ne poznate vzroka zaprtja.
- Če gre za zaprtje pri novorojenčku ali majhnem dojenčku.
Če se je vaš dojenček slabo počutil in ni jedel ali je dobil premalo tekočine, je lahko dehidriran. To pomanjkanje hrane in vnosa tekočine lahko privede do zaprtja.
Dojenčki običajno iztrebljajo 2-3 krat na dan, čeprav je pri vsakem posamezniku to zelo različno. Nekateri dojenčki iztrebljajo večkrat na dan, nekateri le enkrat v petih dneh. Za zaprtost gre takrat, kadar je blato vašega dojenčka trdo, ko dojenček iztreblja le enkrat tedensko in ko to zanj predstavlja napor. Dokler vaš dojenček ne joka in ga ne boli, vam ni treba skrbeti.
Prepričajte se, da vaš otrok uživa raznoliko prehrano, ki vključuje sadje, zelenjavo in žitarice, ki so vsi odličen vir vlaknin. Če vaš dojenček že je gosto hrano, uvedite hrano, ki je dober vir vlaknin.
Konec koncev, zaprtje pri dojenčkih ni neobičajno in običajno ni razloga za skrb. Z razumevanjem vzrokov in pravočasnim ukrepanjem lahko pomagate svojemu malčku pri premagovanju te pogoste težave.