Prihod novega družinskega člana prinaša s seboj veliko veselja, priprav in pričakovanj. Posteljica je izbrana, avtosedež montiran, plenice lepo zložene na previjalni mizi. Vendar pa poleg vseh teh priprav na radostne trenutke, ne smemo pozabiti na ključno področje, ki lahko v kritičnih trenutkih reši življenje: prvo pomoč dojenčka. Znanje o tem, kako pravilno ukrepati v nujnih primerih, je neprecenljivo in lahko bistveno vpliva na izid situacije.
Osnovni pripomočki za prvo pomoč
Za zagotavljanje ustrezne prve pomoči dojenčku je ključno, da imamo pri roki nekaj osnovnih pripomočkov, ki nam lahko olajšajo oskrbo v primeru manjše nevšečnosti ali pa so ključni pri izvajanju osnovnih postopkov reševanja življenja.
Ena izmed pogostih težav pri dojenčkih je zamašen nosek, ki lahko povzroči težave pri dihanju, še posebej med prehladi. V ta namen je dobro imeti pri roki nosni aspirator. Na voljo so ročni, električni ali celo ustni modeli, ki omogočajo nežno odstranjevanje sluzi. Posebej priročni so tisti, ki se jih natakne na sesalec, kot na primer BabyVac, saj zagotavljajo učinkovito sesanje. Čist nosek in lažje dihanje sta ključnega pomena za dobro počutje dojenčka.
Nujno je imeti vedno pripravljen termometer za merjenje telesne temperature. Povišana telesna temperatura pri novorojenčkih je lahko namreč nevarna in zahteva takojšnje ukrepanje. V primeru vročine ali bolečin, na primer ob izraščanju zobkov, lahko dojenčku pomagate z zdravili, ki jih običajno dobite na recept pri svojem pediatru. Tako svečke kot sirup zbijajo telesno temperaturo in lajšajo bolečine. Pomembno je, da se držite navodil zdravnika glede odmerjanja.
Ne smemo podcenjevati niti pleničnega izpuščaja. Ta je lahko zelo boleč in povzroči mnogo neprespanih noči tako za dojenčka kot za starše. Na izpuščaj vedno nanesite tanko plast ustrezne kreme ali mazila že ob prvem znaku izpuščaja ali rdečice. Redno menjavanje plenic in nežno čiščenje sta ključna za preprečevanje nastanka teh neprijetnih težav.
Osnovni postopki oživljanja dojenčka
V primeru, ko vidimo, da se je otrok nenadoma onesvestil, negibno leži, je poškodovan ali neha dihati, moramo k njemu varno pristopiti in preveriti njegovo odzivnost. V takšnih situacijah so temeljni postopki oživljanja ključni.
Najprej je potrebno preveriti stanje zavesti. Dojenčka ali malega otroka primemo preko čelnih kosti z eno roko, z drugo pa ga nežno stimuliramo tako, da ga pocukamo in glasno pokličemo. Odziven dojenček bo zajokal, otrok spregovoril, neodziven pa bo ostal tiho. V tem kritičnem trenutku je ključno, da takoj pokličemo na pomoč iz okolice ali pokličemo številko za nujno medicinsko pomoč (112).
Sledi ocena dihanja. Z svojim ušesom se približamo dojenčkovim ustom in nosu ter ugotovimo, ali začutimo njegovo sapo in opazujemo premikanje prsnega koša. Če ni normalnega dihanja, moramo takšnega dojenčka oživljati. Preden pričnemo z umetnim dihanjem, moramo sprostiti dihalno pot, tako da vzdržujemo glavo dojenčka v nevtralnem položaju. V primeru zvračanja glave bi namreč dosegli ravno nasproten učinek, kar bi lahko povzročilo zaporo dihalne poti.
Če opazimo, da dojenček ali mali otrok ne premika, moramo ugotoviti ali kaže znake življenja. Če ni normalnega dihanja, moramo takega dojenčka oživljati. Dojenčku dajemo 5 vdihov na usta in nos, pri manjšem dojenčku samo na usta s tem, da stisnemo nos s prsti. Naredimo 5 vdihov in vidimo ali je otrok zadihal. Moč in volumen vpiha moramo prilagoditi starosti in velikosti otroka. Pri dojenčkih vpihnemo samo toliko, kolikor imamo zraka v ustni votlini. Vpihi morajo biti počasni (od 1 do 1,5 sekunde), da pride manj zraka v želodec.
Če otrok po petih vpihih ni pokazal znakov življenja ali dihanja, moramo nadaljevati z masažo srca. Pri dojenčku le z dvema prstoma pritiskamo prsni koš 30 krat. Točka masaže srca je en prst nad žličko, ki jo določimo in pričnemo ritmično stiskati prsnico proti hrbtenici. Stiskamo približno 1/3 globine prsnega koša. Hitrost stisov je enaka kot pri odraslih, vsaj 100 in ne več kot 120 na minuto (stiskamo skoraj dvakrat v eni sekundi). Po tridesetih stisih naredimo dva vpiha v usta. To nadaljujemo v razmerju 30:2, dokler dojenček ali manjši otrok ne zadiha oziroma ne prispe nujna medicinska pomoč.
Oživljanje novorojenčka v petih minutah!
Ponavadi se bojimo, da bomo na otroka pritiskali premočno, vendar s pritiskom z dvema prstoma samo omogočimo, da pritiskamo srce k hrbtenici in s tem omogočimo osnovno pretakanje krvi za delovanje najnujnejših organov, kot so možgani, ki brez krvi preživijo nekako 10 minut. Na prsni koš moramo pritisniti tako, da pritisnemo na vdolbino okoli 3 cm. Če smo sami in nimamo nikogar, da bi šel klicat nujno pomoč, moramo potem najprej sami ugotoviti lepo po vrsti, ali je otrok pri zavesti, ugotoviti moramo znake dihanja, vdihnemo 5 in nato masažo srca vsaj eno minuto, preden pokličemo 112.
Pomembno je zavedanje, da dojenček oziroma majhen otrok ni pomanjšan odrasel. Dojenčki in otroci imajo večinoma zdravo srce in se ne zgrudijo zaradi bolezni srca ali ožilja, zato so postopki oživljanja drugačni. Vzrok za oživljanje so pogosto ravno težave z dihanjem. Glede na postopke otroke delimo v tri skupine: novorojenčke, dojenčke do enega leta starosti in majhne otroke vse do pubertete.
Odstranjevanje tujka iz dihalne poti
Če sumimo, da je otrok vdihnil tujek, kar se lahko zgodi, ko se je igral z majhnimi predmeti in nenadoma začne težko dihati, moramo ukrepati previdno. Najprej pogledamo v ustno votlino in preverimo, ali so v ustih morebiti tujki. Nikoli ne poskušamo na slepo brskati za tujki, saj bi jih lahko potisnili še globje.
Če je otrok zavesten, ga petkrat udarimo med lopatici. Če je starejši od enega leta, mu damo 5 sunkov med popkom in konico prsnice. Če vidimo v ustih viden tujek, ga poskusimo odstraniti, vendar ponovno poudarjamo, da na slepo ne iščemo tujkov, saj lahko naredimo več škode kot koristi.
Posebne situacije in potovanja
Pri načrtovanju potovanj z dojenčkom je pomembno, da zmanjšamo pričakovanja in se pripravimo na morebitne izzive. Dolga potovanja z avtomobilom imajo svoje posebnosti, zato je priporočljivo načrtovati pogostejše postanke za hranjenje in previjanje. Vožnja ponoči je lahko dobra rešitev, saj bo dojenček večino poti prespal.
Na potovanjih je nujno s seboj vzeti tudi torbo za prvo pomoč. Poleg oblačil, plenic in robčkov mora vsebovati zdravila, ki jih otrok redno jemlje, termometer, sirup za zniževanje telesne temperature ter mazilo za lajšanje posledic pikov in sončnih opeklin. Poletje je čas različnih virusov, spremembe okolja in povečana izpostavljenost soncu pa lahko povzročijo povišano telesno temperaturo, zato je pomembno, da smo nanjo pripravljeni.
Zaščita pred soncem
Dojenčkovo kožo je potrebno skrbno zaščititi pred soncem. Dojenčke, mlajše od šest mesecev, ne izpostavljajte neposredni sončni svetlobi, zato jih imejte vedno v senci. Sončna kapa s širokimi krajci je obvezen del poletne prtljage, prav tako krema z visokim zaščitnim faktorjem (SPF 50).
Optimalna količina sončne kreme za dojenčke je nekaj več kot pol žličke kreme na vsako roko, obraz in vrat ter malo več kot eno žličko na vsako nogo, prsi in hrbet. Ne smete pozabiti na ustnice, veke, ušesa in zgornji del stopal. Za učinkovito zaščito je potrebno zaščitno kremo nanesti 15 do 30 minut pred izpostavljanjem soncu. Kremo za sončenje je potrebno obnoviti po kopanju, brisanju z brisačo in potenju.
Vsaka opeklina, ne le da je neprijetna in boleča za vašega malčka, temveč tudi povečuje možnost za kožnega raka. Tveganje za razvoj kožnega raka povečujejo ponavljajoče sončne opekline in pogosta izpostavljenost UV žarkom, še posebno v času otroštva in mladostništva. Koža je poškodovana že nekaj časa preden se sončna opeklina lahko vidi. Če se opeklina vseeno pojavi: za lahke opekline uporabite obkladke z mrzlo vodo, razredičenim črnim čajem ali pinjencem. Hladilni losjoni in kreme lahko prav tako omilijo bolečino. Nikoli ne uporabljajte mastnih ali oljnih krem! V resnih primerih (še posebno, če se pojavljajo v kombinaciji s simptomi, kot so bruhanje, tresavica ali vročina), morate otroka peljati k zdravniku.
Kopanje v morju
Pri prvem kopanju v morju je treba biti še posebej previden. Dojenčki imajo večjo telesno površino za svojo težo in še nerazvite mehanizme uravnavanja telesne temperature. Zaradi tega je hitreje možna podhladitev ali pregrevanje telesa. Voda, primerna za kratkotrajno kopanje (približno 15 minut), naj ne bo nižja od 28 stopinj. Obvezno s seboj vzemite manjši bazen, v katerega boste natočili morsko vodo in ga pustili na soncu, da se ogreje. Po kopanju je treba otrokovo kožo sprati s sladko vodo, da s telesa speremo sol. Z otrokom bodite kar se da nežni in potrpežljivi, ko se odpravljate v vodo, in počasi ter postopoma pomočite najprej stopala, nogice, nato pa ostalo telo, brez naglih gibov, ki bi otroka lahko prestrašili. Dovolj je, da se otrok enkrat prestraši in bodo težave z vodo postale vaša stalnica. Otroka držite tesno v naročju, mu dajte občutek varnosti in se v mirnem tonu pogovarjajte z njim, kadar se z njim odpravljate v vodo.
Pomen usposabljanja
Znanje prve pomoči je ključnega pomena za vse starše, skrbnike in sorodnike. Zavedanje, da lahko v kritičnih trenutkih pomagamo svojemu otroku, je neprecenljivo. Številni tečaji prve pomoči nudijo praktična znanja in vaje, ki udeležencem pomagajo pridobiti samozavest pri ukrepanju v nujnih situacijah. Tudi če ste vzgojiteljica ali delate z otroki, je to znanje izjemno pomembno.
Simona Korenčan, dr. med., mama, zdravnica in aktivistka, poudarja pomen usposabljanja: "Vsi imamo otroke, svojce in prijatelje, za katere si želimo, da bi jim v primeru, ko bi to potrebovali, ljudje priskočili na pomoč in ne pogledali stran." Tečaji, kot je na primer "Najsrčekbije", so zasnovani tako, da udeležencem omogočijo pridobitev praktičnih veščin in razumevanje postopkov, ki lahko rešijo življenje.
Kljub temu, da se morda bojimo, da bomo pri otroku storili kaj narobe, je pomembno vedeti, da je zgodnja prepoznava ogroženega otroka in hitro ukrepanje ključnega pomena. V primeru, da pri otroku v 10 sekundah ne zaznamo dihanja, moramo nemudoma začeti z oživljanjem. Če smo sami, pomoč pokličemo po minuti oživljanja, s klicem na 112, v nasprotnem primeru, takoj ko začnemo z oživljanjem, očividcem naročimo, naj pokličejo prvo pomoč.
Spomnimo se, da je vsako znanje o prvi pomoči investicija v varnost naših najmlajših. Redno obnavljanje znanja in priprava na morebitne nujne situacije nam lahko zagotovita mirnejše spanje in večjo varnost naših otrok.