Ksenija Šoster Olmer je ime, ki ga slovenske matere poznajo po obsežnih člankih v strokovnih revijah, ki so rešili že marsikatero stisko doječih mater in mladih staršev. Čeprav je po izobrazbi umetnostna zgodovinarka, je največ lepote odkrila prav v materinstvu in dojenju, najpristnejšem odnosu v družini. Njena dela, čeprav strokovna, so vedno napisana s toplino in od srca, kar odraža njeno lastno izkušnjo kot mame treh deklic, ki jih je vzgajala in dojila z vso predanostjo.
Izkušnje in strokovnost: Združitev srca in znanja
Ksenija Šoster Olmer piše iz svojih lastnih izkušenj, saj je predvsem mama treh deklic. Vse tri vzgaja iz srca in vse tri je dojila. Ta intimna povezanost z materinstvom in dojenjem ji daje edinstveno perspektivo, ki jo uspešno prepleta s strokovnim znanjem. Njeni članki so vodilo marsikateri materi na njeni poti, saj ponujajo rešitve za pogoste izzive, s katerimi se srečujejo doječe matere in mladi starši. Vsebine so vedno napisane s toplino in od srca, kar ustvarja občutek bližine in razumevanja.
Njena skrita želja je, da bi se lahko poklicno ukvarjala z bodočimi, rojevajočimi in doječimi materami. Ta želja se odraža v njeni aktivni vlogi v svetovni organizaciji La Leche League International za spodbujanje dojenja ter v slovenskem gibanju Naravni začetki. Poleg svetovanja in skupinske podpore vodi tudi klub Štorklja. Sedem let se že “profesionalno” posveča materinstvu, zraven pa za dušo rada ustvarja v kuhinji - zlasti slaščice. Njena posebnost je okraševanje tort in tortic.
Biografski oris: Od umetnostne zgodovine do materinstva
Ksenija Šoster Olmer je svoje otroštvo preživela v Tržiču, kjer je vsako poletje obiskovala babico. Kasnejša otroška in šolska leta je preživela v Ljubljani, kjer je obiskovala Osnovno šolo Boris Kidrič. Leta 1980 je maturirala na Gimnaziji Bežigrad, leta 1985 pa je diplomirala iz umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti. Kmalu zatem se je preselila v ZDA, kjer preživi in ustvarja večino leta, v mestu Orindo v bližini San Francisca. Kljub življenju v tujini, se vsako leto za nekaj tednov vrne v rodno Slovenijo.
Ukvarja se s pisanjem, prevajanjem in starševsko vzgojo, pa tudi s humanitarno prostovoljno dejavnostjo preko družinskega projekta Hungry Duckling in Friends of Cambodian Child Dream Organization. Je človek optimistične narave, ki želi prisluhniti in pomagati na vsakem koraku, kolikor ji je le dano.
Piše poezijo za otroke in objavlja v slovenskih otroških revijah, kot so Ciciban, Kekec, Rodna gruda in Cicido. Nekaj njenih poljudnoznanstvenih prispevkov je bilo objavljenih tudi v reviji Pionir. Samostojno sta izšli njeni knjigi Kamela Špela (1989) in To sem jaz (1998). Napisala je tudi več besedil za otroške pesmi, ki jih poje Romana Krajnčan, ter besedilo za pesem "Predam se vsa", s katero je Romana Krajnčan nastopila na Slovenski popevki 2009.
Njena dela se posvečajo tudi vprašanjem zdravega odraščanja in vzgoje otrok, kar je razvidno iz njene knjige "Dojenje in materinstvo iz srca" (1999). Deluje tudi kot prevajalka, med drugim je prevedla knjigi "Kako se pogovarjamo z otroki in kako jih poslušamo" avtorice A. Fabel (1996) in "Dolgomobil" avtorice S. Silvestrin.
Dojenje: Izkušnja, ki spreminja življenje
Prva izkušnja z dojenjem je za mater soočanje s svojim telesom, občutki in učenje ob lastni izkušnji. V tem procesu mati potrebuje podporo in zdravstveno-vzgojne nasvete zdravstvenih delavcev. Namen raziskave, navedene v priloženih podatkih, je bil raziskati doživljanja in izkušnje mater pri vzpostavljanju in vzdrževanju dojenja ter kako so ob tem doživljale podporo diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu.
Ugotovljeno je bilo, da so predstave, ki jih imajo matere o dojenju, pogosto idealizirane, in da za vzpostavitev ter vzdrževanje dojenja potrebujejo strokovno podprte informacije in podporo. Matere dojenje doživljajo zelo raznoliko in individualno, predvsem pa zelo čustveno in psihično stresno, ko ne poteka, kot bi si želele. Strokovna pomoč diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu pri podpori dojenja se jim zdi zelo pomembna.
DOJENJE DOJENČKA 🤱🏼 5 napak, ki se jim je treba izogniti
Ksenija Šoster Olmer se kot strokovna sodelavka udeležuje mednarodnih simpozijev o vzgoji in dojenju. Njena dela in aktivnosti poudarjajo pomen celostne podpore materam, ki vključuje tako strokovne nasvete kot čustveno podporo. Zaveda se, da je dojenje več kot le fizični proces; je globoko čustveno in psihično doživetje, ki zahteva razumevanje, potrpežljivost in ustrezno pomoč.
Njeni hobiji, kot so potovanja, plezanje, sožitje z naravo, naravno rojevanje in prenatalna vzgoja, ter vzgoja otrok, kažejo na njeno povezanost z naravnimi procesi in globoko razumevanje otrokovega razvoja. Strastno se ukvarja z ikebano; noben vrt ni varen pred njenimi škarjami. Rada bere, potuje, igra tenis.
Ksenija Šoster Olmer je s svojim delom in osebnim pristopom postala pomemben vir informacij in podpore za slovenske matere. Njeni zapisi, polni topline in strokovnosti, so dokaz, da je dojenje lahko lepa in izpolnjujoča izkušnja, ki jo je mogoče doseči s pravo mero znanja, podpore in ljubezni. "Dojenček se z vsakim dnem spreminja in raste in bo nekega dne odrasel in odšel; prah pa vas bo zvesto čakal," je modra misel, ki poudarja minljivost otroštva in neprecenljivost trenutkov, preživetih v objemu materinskega mleka.