Prihod novega družinskega člana je nepopisna izkušnja, ki prinaša nešteto radosti, a tudi izzivov. Ko se otrok rodi, zapusti varno zavetje maternice in vstopi v povsem novo okolje. Istočasno pa se spremeni tudi življenje staršev. Mama se rodi v vlogo mame, oče v vlogo očeta. Vsi trije - mama, oče in novorojenček - se znajdejo v intenzivnem obdobju prilagajanja na novo realnost, v katerem se med njimi pletejo prve vezi.
Bonding: Ključ do prvih družinskih vezi
Že takoj po porodu je najpomembnejše okolje za novorojenčka na maminem telesu, z očkom ob njima. To imenujemo prvi bonding, ki naj bi trajal vsaj dve uri po porodu. V tem času se vzpostavljajo prve vezi, izmenjujejo se pogledi, pogosto poteka tudi prvi podoj. Ta začetni stik koža na kožo je ključen za vzpostavitev občutka varnosti in povezanosti. Ko mama in dojenček končno prideta domov, potrebujeta predvsem mirno okolje in veliko podpore.
Priprava na prihod: Poporodni načrt
Da bi bili prvi tedni doma čim bolj mirni in usklajeni, si mama in oče že pred prihodom otroka naredita poporodni načrt. Ta lahko vključuje dogovore o tem, kdo bo pomagal pri kuhanju, ali si bodo hrano pripravili vnaprej in jo zamrznili, kdo bo nudil pomoč pri dojenju in rokovanju z otrokom, kdaj bodo sprejemali obiske, kako bo mama prilagodila svoj ritem spanja na nov urnik dojenčka ter kdo bo pomagal skrbeti za starejše otroke ali hišne ljubljenčke. Takšen načrt omogoča, da se lahko mama, oče in dojenček v prvih tednih veliko posvečajo drug drugemu, »gnezdijo« v svojem varnem domačem okolju in se privajajo na nov ritem.
Gnezdenje: Mir in počitek
»Gnezdenje« pomeni, da si družina vzame čas za počitek, večinoma v postelji, se posveča dojenju, povezovanju in privajanju na nov ritem z dojenčkom. Mama je po porodu v zelo ranljivem stanju. Njeno telo se še šest tednov po porodu postopoma vrača v prvotno stanje. Hormonsko stanje je povsem drugačno kot običajno, dojke pa pričnejo tvoriti kolostrum in kasneje mleko, ki predstavlja najkakovostnejšo prvo hrano za dojenčka. Spanca je običajno manj, tako pozitivna kot negativna čustva pa so intenzivnejša. Zato mama v tem obdobju potrebuje mir ter psihično in fizično podporo. Obiski naj bodo v prvih tednih redki in v pomoč.
Dojenčkov svet: Privajanje na novo okolje
Novorojenček se v prvih tednih po rojstvu privaja na okolje zunaj maternice. Zanj je vse novo, njegova čutila so preobremenjena. Njegov živčni in prebavni sistem sta še zelo občutljiva in nedozorela. Med sesalci se otrok rodi najmanj razvit; ni se sposoben takoj postaviti na noge. Nebogljen dojenček potrebuje starše, da mu v varnem naročju nudijo simulacijo maternice: toploto, hrano, dotik in bližino, kar olajša razvoj njegovih nedozorelih telesnih sistemov. Potrebuje čim manj dražljajev, saj ga lahko že zvoki, močnejše vonjave ali menjavanje okolja preveč vznemirijo. Preobremenjena čutila se odzovejo z nemirom, jokom ali pa vplivajo na prebavila (krčke).
Dojenje: Veščina, ki se je je treba naučiti
Dojenje je naravna, a hkrati veščina, ki se je je mama mora naučiti ob čuteči podpori izkušene ženske. V prvem mesecu se privajata tako mama kot dojenček, zato potrebujeta čas, da se spoznata in najdeta skupen jezik pri dojenju. V prvih dneh po porodu je pogosto mleka premalo ali preveč, saj telo še ne ve, koliko mleka dojenček potrebuje. Sčasoma pa telo zazna pravo količino mleka. Vzroki za neuspešno dojenje se lahko skrivajo tudi pri otroku (napetosti v lobanjskem delu, slab sesalni ali požiralni refleks, utrujenost po napornem porodu). Prvi mesec je namenjen predvsem vzpostavljanju uspešnega dojenja.
Pogosti miti o dojenju in prvi dneh
Mit 1: Dojenčka je treba pustiti, da si odpočije v posteljici.Ne drži. Najboljši način počitka za dojenčka in mamico je skupno ležanje in dremuckanje. Tako sta oba mirnejša, bližina materinih prsi pa dojenčka spodbudi k dojenju po potrebi. Kožni stik je pomemben ves čas, ne le takoj po rojstvu.
Mit 2: Z dojenjem lahko počakamo, saj ima dojenček »rezervo«.Izkušnje kažejo, da lahko že čez 24 ur nastopi panika, tehtanje podojev in uporaba stekleničk. Prepčanje o »rezervi« in napačno sklepanje, da lahko z dojenjem čakamo, botrujeta številnim težavam pri vzpostavitvi dojenja.
Mit 3: Mama ima v prvih dneh premalo mleka.Vsaka mama ima prvo mleko, imenovano mlezivo ali kolostrum. Tvori se po kapljicah (30-100 ml v 24 urah). Količina mleka se poveča med 2. in 6. dnem po porodu, ko nastopi naval mleka. Novorojenček naj bo tik ob mamici, da se čim večkrat doji, saj je njegov želodček še majhen. Zadostna količina mleka se odraža v dovolj polulanih in pokakanih pleničkah.
Mit 4: Ponoči ni treba dojiti, ker otrok spi.Prav ponoči je ključno, da mamica leži in doji, tako da ima otročka pri sebi. Če mati ponoči vstaja, se lahko zniža raven prolaktina, hormona, odgovornega za tvorjenje materinega mleka.
Mit 5: Previti je treba pred dojenjem.Dojenje naj ima vedno prednost. Če dojenčka nimate tik ob sebi, bodite pozorni na subtilne znake lakote (trepetanje vek, iskanje, oglašanje, odpiranje ust). Za previjanje je dovolj časa med podoji ali po dojenju. Dojenčka previjte le, če ga sicer težko zbudite.
Mit 6: Dojenje traja 15 minut na vsaki dojki.Novorojenček ne sesa aktivno 15 minut. Malo sesa, si oddahne, spet sesa. Med podojem mirno menjajte stran - dojenček bo dobil tudi bolj kalorično zadnje mleko.
Mit 7: Prsi se po dojenju izpraznijo in jih je treba ponovno napolniti.Prsi niso posodice. Nikoli niso popolnoma prazne, mleko vedno je.
Mit 8: Če otrok polije ali pobruha malo plodovnice, je treba počakati z dojenjem.Z dojenjem se ne čaka. Dojenčka imamo tik ob sebi, da ima dojko pred nosom in se lahko doji, kadar želi. Če vmes malo polije ali pobruha plodovnice, ni nič hudega.
Mit 9: Dojenčki ne potrebujejo stalnega sesanja, ker so že izurjeni.Sesalci smo rojeni za sesanje. Človeški mladiček najbolj potrebuje tesen fizični stik s svojo mamico, da se počuti varnega. Materino mleko je hitro prebavljivo, zato dojenček potrebuje pogosto dojenje. Dojenje umirja in povezuje dojenčka in mamico. Večkrat ko se otrok doji, več mleka dobi in materino telo je bolj stimulirano za tvorjenje mleka.
Mit 10: Bradavice je treba utrjevati z lanolinom ali drugimi mazili.Bradavice so takšne, kot so, povsem v redu. Utrjevanje ni potrebno. Če bradavice niso vdrte, so povsem normalne. Nastavki niso nujni, če pa dojenje boli, je treba poiskati strokovno pomoč.
Položaj in pritrditev med dojenjem
Ko dojenje ni mogoče
Včasih kljub želji in trudu mamice dojenje ni mogoče, bodisi zaradi pomanjkanja mleka ali zdravstvenih razlogov. V takšni situaciji je pomembno, da mamica nima občutka krivde, saj je neupravičen in lahko škodljiv za njun odnos. V primeru, da dojenje ni možno, dojenčku ponudimo prilagojeno začetno mleko, po dopolnjenem šestem mesecu pa nadaljevalno mleko.
Količina mleka in znaki zadostnega vnosa
Univerzalnega odgovora glede števila obrokov ni. Kazalnik zadostnega vnosa mleka pri izključnem dojenju ali hranjenju z mlečno formulo je število mokrih pleničk (6 ali več na 24 ur). Običajno dojenček v nekaj tednih sam vzpostavi ritem hranjenja s šestimi do sedmimi obroki v 24 urah. Novorojenček pokaže pripravljenost za hranjenje z vrsto znakov, kot so iskanje, odpiranje ust ali premikanje čeljusti.
Prvi dnevi doma: Izkušnje in nasveti
Prvi teden po otrokovem rojstvu je lahko za nekatere matere in novorojenčke lahek, za druge pa ne. V tem obdobju največkrat nastopijo težave, vendar se kljub vprašanjem in skrbem postopoma uredijo. Materino mleko omogoča otroku najboljši začetek življenja, je lahko prebavljivo in ščiti pred alergijami ter okužbami. Še pomembneje je, da dojenje nudi posebno zbližanje matere in otroka. Če se mati zaveda, da je dojenje najboljše, dobi zaupanje vase. Dojenje je naravno, a tudi umetnost, ki se je je treba naučiti.
Zgodnje dojenje, idealno v prvi uri po porodu, je ključno. Mlezivo, prvo mleko, je bogato s protitelesi in deluje odvajalno, kar pomaga pri čiščenju otrokovega črevesja. Zgodnje in pogosto dojenje koristi tudi materi, saj otrokovo sesanje krči maternico, pospeši porod posteljice in zmanjšuje krvavitve. Pogosto dojenje preprečuje tudi nastanek zastojev v dojkah.
Novorojenčki imajo različne potrebe po sesanju. V prvih dneh želijo nekateri sesati pogosto in dalj časa, drugi sesajo nekaj ur, nato nekaj ur spajajo. Pričakujte, da boste v prvih dneh veliko časa porabili za dojenje. To je najlažje, če sta mati in otrok skupaj dan in noč. Če je otrok zaspan in ne kaže želje po sesanju, ga pristavite na dve do tri ure. Opazujte otroka in ga skušajte dojiti, kadar je buden ali plitvo spi.
Zdrav novorojenček ne potrebuje sladkane ali navadne vode niti mlečnih dodatkov. Voda in mlečni dodatki lahko zasitijo otroka in mu zmanjšajo željo po sesanju, kar lahko privede do predčasnega prenehanja dojenja. Stekleničke in dude lahko zmedejo otroka v prvih tednih, ko se še uči sesanja. Če je potrebno dodatno hranjenje, lahko uporabite kozarček, skodelico, žlico ali brizgalko.
Pri dojenju je pomembno, da je otrok pravilno prisesan. Če dojenje boli, prekinite in poskusite ponovno. Otrok mora zajeti večji del kolobarja kot z zgornjo čeljustjo. Pri pristavljanju je pomembno, da otrok sprosti ramena in vrat ter glavo nagne malenkost nazaj. Če čutite stres ali nemir, najprej pomirite sebe, saj otroci čutijo energijo staršev.
V prvih dneh je običajna izguba do 7 do 10 odstotkov porodne teže, nato se v naslednjem 1 do 2 tednih teža povrne. To bodo spremljale babica ali patronažna sestra. Če vas kaj skrbi, vprašajte. Dojenje je lahko preprosto ali zahteva timsko delo. Če vas prijem boli dlje kot nekaj sekund ali so podoji nenavadno kratki ali dolgi, čim prej poiščite pomoč.
Jok novorojenčka je komunikacija, ne ocena vašega starševstva. Lakota, zaspanost, preveč dražljajev, vetrovi, mokra plenica ali želja po stiku so veljavni razlogi za jok. V prvih tednih se jok običajno stopnjuje. Rahlo zibanje, guganje ali sprehod ter stik koža na kožo lahko pomagajo pomiriti dojenčka. Če se vam zdi, da je joka preveč, si vzemite nekaj minut za oddih.
Nega popkovnega krna: naj bo čist in suh, plenico prepognite pod krn. Položaj na trebuščku: začnite z 1 do 2 minutama večkrat na dan, ko je dojenček buden in pozoren. Kopanje: enkrat do dvakrat na teden je na začetku dovolj.
Uredite si mesto za hranjenje, kjer se počutite sproščeno. Obiski bodo vprašali, kaj potrebujete; pokažite jim seznam. Preden se dotaknete dojenčka ali dovolite obiskovalcem, si umijte roke. Postavite jasne meje glede obiskov. Če je družina daleč, prosite prijatelje za pomoč pri organizaciji obrokov ali darilnih kartic.
Če je dojenček jedel v zadnjih dveh urah, ima čisto plenico, je topel in občasno joka brez znakov bolezni, je počitek priporočljiv. Telo se celi, zato počitek pospeši okrevanje po porodu. Ob sebi imejte prigrizke in vodo. Jemljite protibolečinska zdravila po navodilih zdravstvenega osebja. Če imate manj kot 3 mokre plenice do 3. dne ali manj kot 6 do 5. dne, se posvetujte z zdravnikom.
Praktičen nasvet: izberite dve dnevni »sidrišči«, ki sta vam pomembni, na primer jutranji tuš ali čaj ob določeni uri. Slišali boste veliko nasvetov; prefiltrirajte jih skozi vprašanje: »Ali nam to trenutno olajša ali oteži življenje?«
Ni popolnega načina za prve dni doma z novorojenčkom. Obstaja vaš način. Učite se svojega dojenčka, on se uči vas. Majhne zmage štejejo: tuš, topel obrok, kratek dremež. Ljubezen ni popolnost. Vaš dom bo v naslednjih tednih našel nov ritem. Zadihajte, pijte vodo in vedite, da vam gre dobro.