Izcedek iz nosu, zamašen nos, kihanje in moten spanec so za dojenčke in majhne otroke pogosto moteče, a hkrati tudi resne težave. Nosne votline pri dojenčku so še vedno zelo blizu in se hitro zamašijo. Okužbe dihal pri dojenčkih niso nič nenavadnega. Drug pomemben problem je, da dojenčki dihajo skoraj izključno skozi nos, zato je zamašen nos pri dojenčkih resen problem, ki lahko povzroči, da otrok zavrača mleko, saj med dojenjem ne more dihati skozi nos. V večini primerov gre za dokaj neškodljivo bolezen, ki izgine v 10-14 dneh brez posledic. Vendar pa je pomembno opozoriti, da se lahko bolezen v tem času širi v druge organske sisteme in ima lahko bolj resne posledice.
Narava izcedka iz nosu pri dojenčkih
Izcedek iz nosu, strokovno imenovan rinoreja, opredeljujemo kot vsak sluzast izcedek, ki pride iz nosu. Izcedek se dokaj pogosto pojavlja, vendar je redko nevaren. Stanja, na katera moramo ob tem pomisliti, so virusne (npr. prehlad) in bakterijske okužbe zgornjih dihal, obnosnih votlin, tujek v nosu, nosni polipi, preobčutljivostna oziroma alergična dogajanja v smislu t.i. Izcedek se pogosto pojavi tudi po prenehanju uporabe zdravil, ki zmanjšujejo vnetno dogajanje v predelu nosne sluznice. Nekatere od njih bolniki običajno kupijo v lekarni brez recepta.
Nos ima tri pomembne naloge. Zrak, ki potuje skozi nos v spodnja dihala se v nosu navlaži, segreje in očisti. Funkcija nosne sluznice je, da ujame dražeče snovi, bakterije, viruse in druge škodljive organizme. Le ti se izločajo s kihanjem in izpihovanjem nosu ali pa se prenesejo v zadnji del nosne votline, kjer zdrsnejo v želodec in jih uniči želodčni sok. Sluznica se nahaja tudi vohalne celice, ki nam omogočajo razpoznavo različnih vonjav. Strop nosne votline tvorijo votle kosti, v katerih ležijo votlinice, imenovane sinusi.
Barva in gostota izcedka se spreminjata. Pri prehladu, alergiji je izcedek praviloma voden ali belkast, ni zastajanja, smradu. Rumen izcedek iz nosu oziroma rumenozelen izcedek iz nosu je pri mnogih ljudeh pogost pojav. Rumenozelena sluz je običajno znak, da se telo bori z nekakšno okužbo, najpogosteje z okužbo sinusov. Različne barve izločka lahko nakazujejo več stanj, vendar največkrat samo po barvi izločka ni mogoče ločiti bakterijske okužbe od virusne.
Sluz iz nosu, torej izločki in sluz, je tekoča, spolzka snov, ki prekriva sluznico dihalnih poti. Čeprav je sestavljena iz več spojin, ime sluz izvira iz njene glavne sestavine, mucina, glikoproteina, ki ga najdemo v več viskoznih raztopinah v telesu, vključno s slino in želodčnimi sokovi. Čeprav je sluz lahko neprijetna in nekoliko grda, je tudi eden najbolj koristnih izdelkov, ki jih proizvaja telo. Sluz je pomemben del dihalnega sistema, ki pomaga ohranjati zdravje, vključno z ohranjanjem vlage v sinusih in mazanjem dihalnih poti, preprečuje prahu in drugim škodljivim delcem vstop v dihala ter pomaga pri boju proti okužbam, ki lahko povzročijo vnetje in bolezni.
Med okužbo se bele krvničke borijo proti vnetju. Med tem bojem proizvajajo koncentrirane encime, ki dajejo izločkom iz nosu drugačno barvo. Običajno je rezultat svetlo zelen ali rumen izcedek iz nosu. Rumeno-zelena barva nosnih izločkov pravzaprav izvira iz mrtvih belih krvničk, ki so opravile svojo vlogo v boju proti virusom, bakterijam, glivicam ali drugim vsiljivcem, ki povzročajo bolezni. Če je izloček zelen, je to jasen znak, da se telo še bolj bori, zato skrbno spremljajte svoje počutje, da boste pravočasno poiskali zdravniško pomoč.
Vzroki za izcedek iz nosu pri dojenčkih
Izcedek iz nosu pri dojenčkih je pogosto posledica okužb zgornjih dihal, kot je navaden prehlad. Pri navadnem prehladu opazimo značilne znake in simptome že prvi dan po virusni okužbi ali najpozneje do tretjega dne. Začetek prehlada navadno občutimo s praskanjem ali bolečinami v žrelu, pojavi se lahko tudi hripavost. Temu sledita kihanje in izcedek iz nosu. Na začetku bistri izcedek čez čas postane gnojen (rumeno do zeleno obarvan) in manj obilen, čemur sledi zamašenost nosu. Pri mlajših otrocih se lahko pojavi vročina, starejši otroci in odrasli pa se le slabo počutijo, imajo rahlo povišano telesno temperaturo in bolečine v mišicah. Suhi kašelj, ki se pojavi v 20 odstotkih primerov, se razvije po treh ali štirih dneh in kmalu preide v kašelj z izmečkom, ki večinoma izzveni v nekaj dneh. Suhi kašelj po virusni okužbi lahko traja tudi do osem tednov.
Drugi vzroki za rumen ali zelen izcedek iz nosu vključujejo:
- Virusna okužba: rumeni izcedek je pogosto znak virusne okužbe; bele krvničke, proizvedene za boj proti boleznim, bodo spremenile barvo izločkov zaradi sproščanja vnetnih snovi med imunskim odzivom. Virusna okužba bo verjetno izzvenela sama od sebe v enem tednu, medtem ko lahko bakterijska okužba traja nekoliko dlje.
- Sinusitis: vnetje sinusov lahko povzroči rumeno ali zeleno sluz; pojavi se, ko se sinusne votline zamašijo ali okužijo, kar povzroči čezmerno nastajanje sluzi; ujeta sluz lahko spremeni barvo, ko se zadržuje v sinusnih prehodih.
- Okužbe dihal: pri boleznih, kot sta bronhitis ali pljučnica, lahko vnetje bronhijev ali pljuč povzroči povečano nastajanje sluzi. Prisotnost vnetnih celic in beljakovin v sluzi lahko daje tudi rumen ali zelenkast odtenek.
- Cistična fibroza: pri bolnikih s cistično fibrozo se običajno pojavi nenormalno nastajanje izločkov. Vpliva na beljakovino, ki je odgovorna za uravnavanje pretoka soli in vode v celice in iz njih, kar lahko povzroči gosto, lepljivo sluz v dihalnih poteh, če beljakovina ne deluje pravilno.
- Alergije: alergijske reakcije na alergene v zraku, kot so cvetni prah, pršice ali dlaka hišnih ljubljenčkov, lahko povzročijo povečano nastajanje sluzi in povzročijo, da izločki postanejo rumeni ali zelenkasti.
V otroštvu je zelo pogosta okužba srednjega ušesa, ki v hujših primerih lahko povzroči izgubo sluha. Prav tako pogosto pride do bolečega bronhitisa s kašljem in dispneje. Zaradi obiskovanja toplic in bazena otrok ne bo dobil vnetja srednjega ušesa. Iztok Fošnarič, specialist otorinolaringologije, pojasnjuje: ''Vnetje srednjega ušesa ne more biti posledica plavanja v domačem ali javnem bazenu, ker je srednje uho od zunanjega ločeno z bobničem, lahko pa nastane vnetje srednjega ušesa v primerih, ko je bobnič preluknjan. Kopanje lahko privede do vnetja zunanjega sluhovoda. Ob pogostem močenju sluhovoda se zmanjša lokalna obramba in spremeni kislinsko-bazno ravnotežje kože sluhovoda. Vnetje povzročijo mikroorganizmi, ki se ob ustrezni obrambi ne morejo razmnožiti. Prav tako lahko pride do pogostih vnetij srednjega ušesa, saj lahko sluzni čepi zamašijo povezavo med žrelom in srednjim ušesom, t.i. Evstahijevo cev.
Kri v izcedku iz nosu - kdaj je zaskrbljujoče?
Kri v nosni sluzi lahko nastane zaradi aspiracije, kjer se poškoduje manjša kapilara. Lahko pa je tudi del gnojnega prehlada. Pri 8-mesečni hčerki, ki je rahlo prehlajena, se med čiščenjem noska (z baby vac ali aspiratorčkom na vdih) poleg ogromne količine sluzi pojavi tudi kri oz. roza obarvana sluz. To se dogaja že tretji dan pri vsakem čiščenju, ki poteka 3-4 krat na dan.
Krvavitve iz nosu so med najmlajšimi pogoste in običajno niso nevarne. Starši vemo, da je krvavitev iz nosu v otroškem obdobju pogosto stanje. Večinoma je blaga in se ustavi v nekaj minutah. Krvavitve iz nosu so pri otrocih najpogostejše v zimskem času, ko so otroci pogosteje prehlajeni. Pri prehladu je nosna sluznica namreč vneta, kar povzroči povečan pretok krvi v tem področju.
Kri v izcedku ob prehladnem obolenju je le redko posledica resnejše patologije. Običajno so vzrok razširjene, ranljivejše žilice, ki ob povečani prekrvavitvi ter nabrekanju in draženju zakrvavijo. Vendar pa je pomembno biti pozoren na prisotnost krvi v izcedku. Največkrat se kri pojavi pri popolnoma nenevarnih okužbah nosne sluznice, kar pa je lahko tudi eden izmed prvih znakov malignih obolenj v predelu nosu in obnosnih votlin, zato previdnost vendarle ne bo odveč.
Če otrok nima bolečin (ne joka, se ne drži ali vleče za ušesa, nima vročine), potem ni vzroka, da bi sumili, da ima vneta ušesa. Če pa se pridružijo kašelj, vročina ali drugi zapleti, nujno obiščite zdravnika.
Čišćenje nosa bebe - kada i na koji način?
Nasveti za nego in oskrbo
Čiščenje nosu:Čistite s fiziološko raztopino, pri čemer naj poteka čiščenje z majhnim volumnom fiziološke raztopine in hkrati z majhnim pritiskom. Aspirirajte pa malo manj energično. Pri majhnih otrocih je zelo pomembno, da jih čim prej naučimo pravilne toalete nosu (izpihavanje vsake nosnice posebej pri zaprtih ustih), za hitrejše prebolevanje virusnih obolenj. Če pa se izcedek že malce gostil in rumeni, vendar je še vedno precej krvav, je priporočljivo obiskati pediatra, ki bo pregledal tudi ušesa.
Vlaženje nosne sluznice:Pomembno je, da navlažite nosno sluznico v času kurilne sezone, tako, da si priskrbite vlažilec prostora ali pa na radiator položite mokro brisačo. Na splošno velja, da vlažen zrak koristi dihalnim organom in ne samo vlažilec zraka. Namestite recimo vlažilec zraka v otroški sobi, ko ima otrok vneto uho. Namesto njega lahko uporabite tudi lonec z vrelo vodo, kamilico, meto ali timijanom. Pri napadih laringitisa je recimo najboljše zdravilo to, da otroka odnesete na svež, vlažen, hladen zrak. Priporočajo tudi, da se z otrokom zaprete v kopalnico in pustite teči vrelo vodo, da se kopalnica napolni s paro.
Preživljanje časa na prostem:Tudi zamašenim nosom - ne pa tudi s povišano telesno temperaturo - lahko toplo oblečeni otroci preživijo čim več krat na dan pol ure na prostem. To spodbuja telesno obrambo in vzdržuje kondicijo. Seveda ni priporočljiv izhod v neugodnih vremenskih razmerah, ampak ko otrok doseže neko temperaturno stabilnost (v prvem tednu življenja), ni vzroka, zakaj se ne bi vsi sprehodili po svežem zraku. Po maminem carskem rezu ali dojenčkovem okrevanju ne hitite s sprehodom, ampak če se oba počutita odlično, potem je čas za 'vozičkanje'. Prvi sprehod naj traja 15 minut, potem postopoma podaljšujte. Dojenčka lahko sprehajate tudi po soncu, le zaščititi ga morate pred škodljivimi žarki s strehico na vozičku, senčnikom, dežničkom ali tetra plenico. Dojenčka oblecite vremenskim razmeram primerno, ne pretiravajte s preveč sloji, če je zunaj mrzlo ali pa nasprotno vroče. Če temperatura nizka, naj bo sprehod krajši, če je temperatura visoka, prav tako. Preverite na vratu, potipajte roke, noge, da vidite, ali ga zebe ali mu je prevroče. Če ima rdeč nos ali obraz, ne skrbite. Močan naliv, megla, nevihta, snežni metež in nevihta niso primerne vremenske razmere za sprehod z dojenčkom. Če pa je lepo vreme zunaj, ne čakajte za prvi sprehod z novorojenčkom en mesec.
Hidracija:Prav tako je pomembno, da otrok dovolj pije, najboljši je topel zeliščni čaj.
Kdaj obiskati zdravnika?
Vaš izbrani družinski zdravnik ali pediater vam bo pred morebitnim zdravljenjem vedno zastavil nekaj vprašanj. Treba je opredeliti, kdaj se je izcedek pojavil - ali je izcedek nastal nenadoma ali pa se je »priplazil« postopoma. Prav tako je treba opredeliti čas trajanja izcedka. Eden izmed ključnih podatkov, ki pomaga postaviti diagnozo, je izgled izcedka, saj je pomembno, kakšne gostote in videza je izcedek.
Zdravnika je smiselno obiskati v primeru, ko je izcedek prisoten več kot dva do tri tedne oziroma tja do 10 dni pri otrocih, če je prisotna bolečina, povišana telesna temperatura, če je izcedek smrdeč, enostranski, gnojen, krvav in če se je pojavil po poškodbi glave. Še pomembneje pa je, da nosnega izcedka, sploh če je dolgotrajen, gnojen, krvav in enostranski, ne zdravimo kar naprej z antibiotikom v upanju, da gre le za bakterijsko vnetje, saj se za marsikaterim dolgotrajnim izcedkom skriva rakava bolezen.
Če pa se pridružijo kašelj, vročina ali drugi zapleti, nujno obiščite zdravnika.
Pogostost prehladov in razvoj imunskega sistema
Pogostost prehladov pri predšolskih otrocih je največja in se zmanjšuje s starostjo. Zdrav novorojenček je pripravljen na življenje izven maternice, vendar njegov obrambni sistem ni še popolnoma razvit, zato bo bolj dovzeten za različne bolezni. Žal otroka ne morete in tudi ne smete popolnoma izolirati, vseeno pa lahko preprečite, da pride v stik z bolno osebo. Včasih je verjel, da je v primeru zelenega izcedka virusni prehlad postal bakterijski in da gre za vnetje sinusov. Toda dokazano je, da so za takšno stanje potrebni še dodatni simptomi, kot so: povišana telesna temperatura, glavobol, zobobol.
Do enega leta otrok ni pogosto bolan, razen če ni ves čas v stiku z bolnimi ljudmi (recimo bratcem ali sestrico, ki nosi viruse iz vrtca ali šole). Seznam bolezni se poveča v prvem letu obiskovanja vrtca. Takrat lahko pričakujete, da bo otrok dobil vnetje ušes, imel vneto grlo, da bo kašljal, da bo hripav, da bo imel bronhitis. V obdobju od jeseni do spomladi je zelo pogosto, da otroci zbolijo tudi do sedemkrat. Obrambni sistem se vzpostavi okrog šestega leta. Iz leta v leto bo otrok manj občutljiv na vse okužbe. Do tretjega leta bodo vse bolezni povezane z ušesi, grlom in nosom, po tretjem pa le z grlom. Postopoma bodo malčki postali odpornejši in bodo prehladeni ali bolni največ trikrat letno.
Zavedajte se, da dojenček pogosto kiha, tudi med menjavanjem plenice, kar ne pomeni, da je prehlajen. Ko bo imel zamašen nos, bo razdražljiv, saj še ne zna dihati skozi usta, težave bo imel pri dojenju in spanju, zato bo vse skupaj misija nemogoče. Takrat se lahko posvetujete s pediatrom.
V končni fazi, vse bo v redu. Če ni v redu, še ni konec.