Nosečnost je edinstveno obdobje v življenju ženske, ki prinaša številne telesne in čustvene spremembe. Včasih te spremembe vplivajo tudi na zmožnost za delo, kar lahko privede do potrebe po začasni zadržanosti od dela. V takšnih primerih je ključno poznati postopke in svoje pravice, še posebej, če se ne strinjate z odločitvijo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Ta članek pojasnjuje, kako poteka diagnoza rizične nosečnosti, kateri so dejavniki tveganja, kako ravnati v primeru rizične nosečnosti, kako poteka pridobitev in podaljšanje bolniške ter kakšne so vaše pravice in obveznosti.
Diagnoza rizične nosečnosti: Kaj morate vedeti
Za diagnozo rizične nosečnosti zdravnik pregleda nosečo žensko, da bi ugotovil, ali ima morebiti kakšna bolezenska stanja in dejavnike tveganja, zaradi katerih lahko obstaja večja verjetnost, da bi ona ali njen otrok zbolela ali umrla med nosečnostjo. Dejavnike tveganja lahko ugotovi in potrdi s pomočjo točk, ki ustrezajo stopnji tveganja. Ugotavljanje rizične nosečnosti pa je pomembno, saj je le na ta način nosečnica potem tudi primerno obravnavana in zdravljena, s čimer se preprečuje kasnejša tveganja za zaplete.
V Sloveniji umre približno 8 otrok na 1000 rojstev, pri čemer gre pri nekaj več kot polovici primerov za mrtvorojenost, ostale smrti pa nastopijo do 28. tedna nosečnosti. Med najizrazitejši vzrok spadajo prirojene anomalije, po pogostosti jim sledi prezgodnji porod. Kar zadeva smrtnost mater, v Sloveniji umre 10 žensk na 100.000 živorojenih otrok. Med glavne vzroke smrti štejemo nesreče, poškodbe in zaplete med nosečnostjo ali porodom. V tem obdobju namreč lahko pride do krvnih strdkov, ki potujejo naprej v pljuča, zapletov pri anesteziji, pa do krvavitev, okužb ali zapletov zaradi povišanega krvnega tlaka.
Dejavniki tveganja za rizično nosečnost
Dejavniki tveganja za rizično nosečnost so lahko različni. Običajno gre pri rizični nosečnosti za nosečnice, ki so starejše od 35. ali mlajše od 18. leta, za tiste, ki so imele kakšne kronične bolezni, ki so imele težave že v prejšnjih nosečnostih, bile noseče več kot štirikrat, so imele spontane splave, prezgodnje porode ali pa imajo način življenja, ki jih ogroža: imajo zelo težko delo, živijo v življenjskih razmerah, ki bi lahko škodljivo vplivale na njihovo in otrokovo zdravje.
Nekateri dejavniki tveganja so prisotni, še preden ženska zanosi, drugi se razvijejo v nosečnosti. Tako med pogoste dejavnike tveganja pred nosečnostjo spada tudi starost nosečnice. Tiste mlajše, še posebej pod 15. letom starosti, imajo večjo verjetnost za razvoj preeklampsije (visok krvni tlak, beljakovine v urinu in otekanje) in eklampsije (epileptičnim napadom podobni krči, nosečnica lahko izgubi zavest). V tem primeru pa obstaja tudi večja verjetnost, da bo nosečnica rodila podhranjene novorojenčke ali dojenčke z nižjo porodno težo. Po drugi strani pa tveganje povzroča tudi zanositev po 35. letu starosti, ko obstaja verjetnost, da bo nosečnica imela težave z visokim krvnim tlakom, sladkorno boleznijo in miomi ter da se bodo tekom poroda pojavili kakšni zapleti. Tudi tveganje za rojstvo otroka z Downovim sindromom pri nosečnicah, starejših od 35 let, narašča.
Ravnokar lahko na rizično nosečnost vpliva teža ženske, ki zanosi. Če ženska pred zanositvijo tehta manj kot 50 kilogramov, obstaja namreč večja verjetnost, da bo rodila manjšega otroka, kot je pričakovati glede na dolžino nosečnosti. Za žensko s prekomerno telesno težo pa je verjetneje, da bo rodila večjega otroka. Debelost pa hkrati povečuje tudi tveganje za razvoj nosečniške sladkorne bolezni in visokega krvnega tlaka. Pri ženskah, ki so nižje od 155 cm, pa obstaja večja verjetnost, da imajo ozko medenico, zato je večje tudi tveganje, da se bo otrok rodil prezgodaj.
Ravno tako lahko na rizično nosečnost vpliva tudi število predhodnih porodov. Pri ženski, ki je imela šest ali več nosečnosti, je namreč verjetneje, da bo imela zaradi oslabljenih mišic maternice med porodom šibke popadke, po porodu pa krvavitve. Ravno tako je verjetneje, da bo hitro rodila, kar pa poveča tveganje za hudo krvavitev iz nožnice.
Na potek nosečnosti pa lahko med drugim vplivajo tudi določene bolezni. Med najpomembnejše bolezni, ki lahko ovirajo normalen potek nosečnosti, spadajo kronično zvišan krvni tlak, ledvične bolezni, sladkorna bolezen, hude oblike bolezni srca, bolezen srpastih celic, bolezni ščitnice, sistemski eritematozni lupus ter motnje strjevanja krvi. Možna pa je tudi zanositev izven maternice, ki je lahko hudo obolenje in lahko v primeru, da se ga ne prepozna pravočasno, vodi do smrti ženske. Pri tem se oplojeno jajčece namesto v maternici ugnezdi nekje drugje v trebušni votlini, najpogosteje v jajčnikih ali jajcevodu. Nekaj časa raste in ko pogoji niso več ugodni, odmre. To lahko povzroči hudo krvavitev v trebušno votlino.
Kako ravnati v primeru rizične nosečnosti in pridobiti bolniško
Izjemno pomembno je, da se v primeru, ko so ženski že znani omenjeni dejavniki tveganja, nosečnica čimprej zglasi na prvem pregledu oziroma to naredi vsaj do osmega tedna nosečnosti in zdravnika tudi opozori na to. Zdravnik bo potem nosečnost lahko spremljal od samega začetka, nosečnica pa bo morala pozorneje opazovati morebitne spremembe stanja.
V primeru, da nosečnica opravlja kakšno izmed obremenilnih služb, ji zdravnik po navadi dodeli bolniški stalež. Pri ženskah z rizično nosečnostjo pa so tudi pregledi pogostejši oziroma se jih pregledujete strogo na štiri tedne; proti koncu tudi enkrat ali večkrat na teden, odvisno od tega, kaj se z nosečnostjo dogaja. Ginekologi večini nosečnic priporočajo mirovanje. To pomeni ležanje in izogibanje fizičnim naporom ter stresu.
Pomembno je prisluhniti svojemu telesu in se ne naprezati. Če se ne počutite sposobne za delo, se je nujno pogovoriti z osebnim ginekologom ali osebnim zdravnikom.
Postopek pridobitve bolniške
Vaš izbrani osebni zdravnik (razen osebnega ginekologa) je pooblaščen za ugotavljanje nezmožnosti za delo in drugih razlogov za začasno zadržanost od dela do 30 dni. Če vaš osebni ginekolog ugotovi, da niste zmožni za delo zaradi nosečnosti, vam bo izdal "Obvestilo zdravniku" (bel listič). Ta dokument nato predložite svojemu osebnemu zdravniku, ki vam na podlagi tega izda bolniški list. V prvih 30 dneh bolniške odsotnosti nadomestilo plače plačuje vaš delodajalec, vendar največ 120 dni v letu. Po preteku tega obdobja nadomestilo prevzame ZZZS.
Če vaša bolniška odsotnost presega 30 dni, vas osebni zdravnik napoti na zdravniško komisijo ZZZS, ki odloča o morebitnem podaljšanju. V tem primeru vam ginekolog ponovno izda "Obvestilo zdravniku", ki ga predložite osebnemu zdravniku. Ta nato vašo zdravniško kartoteko pošlje na omenjeno zdravniško komisijo. Običajno je potrebno priložiti tudi kopijo materinske knjižice. Komisija pri manj rizičnih nosečnostih (vzroki kot so jutranja slabost, utrujenost, bolečine v križu, krčne žile, hemoroidi, krči) običajno podaljša bolniški stalež le za teden ali dva, na primer do izdaje končne odločbe.
Če se kljub odločitvi komisije še vedno ne počutite sposobne za delo, lahko za obdobje dveh tednov koristite svoj letni dopust. Po izteku dopusta lahko ponovno zaprosite ginekologa za nov 30-dnevni bolniški stalež. Pomembno je vedeti, da mora biti med eno in drugo 30-dnevno bolniško odsotnostjo vsaj 10 delovnih dni prekinitev.
Zakonska zaščita nosečnic na delovnem mestu
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v členih od 187 do 190 namenja posebno skrb delavkam v času nosečnosti in doječim materam. Te določbe zagotavljajo posebno varstvo v delovnem razmerju, pri čemer je dokazno breme v primeru spora glede uveljavljanja tega varstva na strani delodajalca. Delodajalec mora delavcem omogočiti lažje usklajevanje družinskih in poklicnih obveznosti.
Delodajalec v času trajanja delovnega razmerja ne sme zahtevati ali iskati kakršnihkoli podatkov o nosečnosti delavke, razen če delavka sama to dovoli zaradi uveljavljanja pravic v času nosečnosti.
V času nosečnosti in ves čas, ko doji otroka, delavka ne sme opravljati del, ki bi lahko ogrozila njeno zdravje ali zdravje otroka zaradi izpostavljenosti dejavnikom tveganja ali določenim delovnim pogojem. Če delavka opravlja delo, pri katerem je izpostavljena takšnim dejavnikom, mora delodajalec sprejeti ustrezne ukrepe z začasno prilagoditvijo pogojev dela ali delovnega časa, če ocena tveganja pokaže nevarnost. Če se nevarnosti s prilagoditvami ne da izogniti, mora delodajalec zagotoviti delavki opravljanje drugega ustreznega dela in plačo, kot da bi opravljala svoje delo, če je to zanjo ugodnejše. V nasprotnem primeru ji mora zagotoviti nadomestilo plače.
Delavka v času nosečnosti in še eno leto po porodu oziroma ves čas, ko doji otroka, ne sme opravljati nadurnega dela ali dela ponoči, če ocena tveganja zaradi takšnega dela izhaja nevarnost za njeno zdravje ali zdravje otroka.
Pritožba na odločbo ZZZS: Kdaj in kako?
Če se ne strinjate z odločitvijo imenovanega zdravnika ZZZS (na primer ob zavrnitvi ali prekinitvi bolniškega staleža), imate pravico vložiti pritožbo.
Rok za vložitev pritožbe: Pritožbo je treba vložiti v roku 5 delovnih dni od vročitve odločbe. Če ta rok zamudite, ZZZS vaše pritožbe praviloma ne bo obravnaval.
Kaj mora vsebovati pritožba? Pritožba mora vsebovati vaše osebne podatke, podatke o odločbi, proti kateri se pritožujete, razloge za pritožbo ter predlog rešitve.
Primer pritožbe na odločbo ZZZS (Vzorec):
Med:[Ime pritožnika][Naslov pritožnika][Telefonska številka][E-poštni naslov]
In:Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije[Naslov zavoda]
Uvod:S to pritožbo se pritožujem proti odločbi, št. [številka odločbe], izdani dne [datum odločbe], ki je bila dostavljena dne [datum dostave].
Člen 1: Razlogi za pritožboMenim, da je bila odločitev o [opis odločbe] sprejeta na podlagi napačnih dejstev oziroma napačne uporabe predpisov.
Člen 2: Opis dejanskega stanjaPri odločbi je prišlo do [detajlno opišite dejansko stanje, ki je vplivalo na odločitev].
Člen 3: DokaziV podporo svoji pritožbi predložim naslednje dokaze: [naštejte vse dokumente, ki podpirajo vašo pritožbo].
Člen 4: PredlogZaradi navedenega predlagam, da se odločba razveljavi in se zadeva ponovno obravnava ob upoštevanju vseh predloženih dokazov.
Člen 5: ZaključekV primeru dodatnih vprašanj sem na voljo za pojasnila in morebitne dodatne informacije.
V [Mesto], dne [Datum].Za pritožnika,[Podpis][Ime in priimek pritožnika]
Nadaljnji postopki po vložitvi pritožbe: Pritožbo obravnava zdravniška komisija ZZZS. Ne glede na vloženo pritožbo se morate ravnati po odločbi imenovanega zdravnika ZZZS. Če se tudi z odločbo zdravniške komisije ne strinjate ali če komisija ne izda odločbe v predpisanem roku (običajno 8 dni od prejema pritožbe, z možnostjo dodatnih 7 dni po ponovni zahtevi), lahko vložite tožbo pri Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani.
Primeri iz prakse in izkušnje uporabnic
Na forumih in v izkušnjah uporabnic se pogosto pojavljajo podobne situacije. Barbara iz Celja je delila svojo izkušnjo z zamudo pri izdaji odločbe komisije ZZZS, zaradi česar je bila v negotovosti glede svojega statusa pred začetkom porodniške. V takih primerih je pomembno vedeti, da lahko v primeru zamude z izdajo odločbe imenovanega zdravnika ali zdravniške komisije vložite pritožbo na drugostopenjski organ ali celo tožbo na sodišče, kot da bi bil vaš zahtevek zavrnjen. To je t.i. institut "molk organa".
Druga uporabnica je opisala svojo situacijo, ko ji je bila zavrnjena bolniška kljub dolgi vožnji v službo (120 km v eno smer), 12-urnemu delavniku in pretežno stoječemu delu, kar je povzročalo nenadne slabosti in možnost nezavesti. Izpostavila je frustracijo, ker se ji zdi, da se ne upoštevajo realne nevarnosti za njeno zdravje in zdravje otroka. V takih primerih je ključno, da se pritožite in priložite čim več dokazov, vključno z mnenji osebnih zdravnikov ali ginekologov.
Pomembno je poudariti, da veliko odvisnost od uspešnosti pritožbe predstavlja tudi odnos z vašim osebnim zdravnikom ali ginekologom ter način, kako predstavijo vaše zdravstveno stanje. Nekateri ginekologi so bolj "inovativni" pri podajanju zdravniških mnenj, kar lahko pripomore k odobritvi bolniške.
Območne enote ZZZS
ZZZS deluje preko svojih območnih enot in izpostav po vsej Sloveniji. Vsaka območna enota pokriva določeno geografsko območje in ima svoje izpostave.
- Območna enota Celje: Vključuje izpostave Laško, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec.
- Območna enota Koper: Vključuje izpostave Izola, Piran, Postojna, Ilirska Bistrica in Sežana.
- Območna enota Kranj: Vključuje izpostave Jesenice, Radovljica, Škofja Loka in Tržič.
- Območna enota Krško: Vključuje izpostavi Sevnica in Brežice.
- Območna enota Ljubljana: Vključuje trinajst izpostav, med drugim Cerknica, Domžale, Grosuplje, Kamnik, Kočevje, Vrhnika in Zagorje.
- Območna enota Maribor: Vključuje izpostave Ormož, Lenart, Ptuj in Slovenska Bistrica.
- Območna enota Murska Sobota: Vključuje izpostave Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer.
- Območna enota Nova Gorica: Vključuje izpostavi Ajdovščina in Tolmin.
- Območna enota Novo mesto: Vključuje izpostave Črnomelj, Metlika in Trebnje.
- Območna enota Ravne na Koroškem: Vključuje izpostave Mozirje, Radlje ob Dravi, Slovenj Gradec in Velenje.
Poleg teh enot delujeta tudi Direkcija, ki opravlja vodstvene in razvojne naloge, ter Informacijski center.
Zaključne misli
Zavedanje svojih pravic in razumevanje postopkov v zvezi z bolniško odsotnostjo med nosečnostjo je ključnega pomena. V primeru nesoglasij z odločbami ZZZS se pravočasno in ustrezno pritožite ter po potrebi poiščite strokovno pomoč.