V Sloveniji je ureditev porodniškega dopusta in pravic samostojnih podjetnic med porodniškim dopustom urejena v Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1) ter Zakonu o prispevkih za socialno varnost (ZPSV). Zlasti za samozaposlene v kulturi, ki imajo specifičen status glede plačevanja prispevkov, ta tematika pogosto vzbuja številna vprašanja in dileme. Cilj tega članka je ponuditi celovit pregled pravic, obveznosti in praktičnih vidikov, povezanih s porodniškim nadomestilom za samozaposlene v kulturi, s poudarkom na razjasnitvi pogostih zmot in napačnih odločitev, ki so pogosto plod nerazumevanja situacije.
Nastop porodniškega dopusta in osnovne pravice
Porodniški dopust, ki se v pogovornem jeziku pogosto imenuje tudi "materinski dopust", se navadno prične 28 dni pred predvidenim datumom poroda. Po pravilih traja 105 dni in se ga ne sme prekinjati. V tem času samostojna podjetnica načeloma ne sme opravljati dela. Ključno je, da je samozaposlena oseba dan pred nastopom materinskega dopusta zavarovana za starševsko varstvo. To pomeni, da mora imeti odprt s.p. najkasneje 29 dni pred nastopom dopusta.
Po preteku materinskega dopusta nastopi starševski dopust, ki traja 260 dni. Starševski dopust lahko koristi eden od staršev ali pa si ga starša delita. Vsak od staršev ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 160 dni, pri čemer lahko mati na očeta prenese 100 dni starševskega dopusta, 60 dni pa je neprenosljivih. Oče lahko prenese na mater 100 dni starševskega dopusta, 60 dni pa je neprenosljivih. Eden od staršev ga izrabi neposredno po izteku materinskega dopusta. V pogovornem jeziku se za oba dopusta pogosto uporablja skupen izraz "porodniška", ki skupaj traja 365 dni.
Vloga za porodniško nadomestilo in izračun osnove
Vlogo za izrabo pravice do materinskega dopusta in nadomestila ter starševskega dopusta in nadomestila je potrebno oddati na Centru za socialno delo (CSD), na področju katerega imajo stalno prebivališče. Vlogo je treba oddati najkasneje dan pred začetkom materinskega dopusta, najhitreje pa 60 dni pred predvidenim datumom poroda. Če podjetnica z oddajo vloge zamudi, se kot začetek dopusta šteje datum oddaje vloge ali rojstvo otroka, kar lahko vpliva na dolžino in višino nadomestila.
Osnova za izračun nadomestila je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v zadnjih 12 mesecih, pri čemer se kot zadnji mesec šteje osnova, od katere so bili obračunani prispevki v predpreteklem mesecu od vložitve prve vloge za dopust. Nadomestilo za polno odsotnost z dela med materinskim dopustom znaša 100 % osnove. Za nadaljnjih 260 dni starševskega dopusta sledi starševsko nadomestilo v višini 90 % zgoraj omenjene osnove. Pomembno je vedeti, da nadomestilo ne sme biti nižje od 55 % minimalne plače na dan 31. 12. 2006.
Samozaposlitev v kulturi in plačevanje prispevkov
Za samozaposlene v kulturi veljajo posebna pravila glede plačevanja prispevkov. V času daljše nezmožnosti za delo iz zdravstvenih oziroma drugih razlogov (daljša bolniška odsotnost, porodniški ali starševski dopust) plačevanje prispevkov za socialno varnost prevzame Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki upravičencem izplačuje tudi bolniško oziroma starševsko nadomestilo. Vendar pa ZZZS obveznega zdravstvenega prispevka ne krije, zato si morajo samozaposleni v času upravičenosti do takšnega nadomestila obvezni zdravstveni prispevek plačevati sami.
Pravica do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna se podeljuje za pet let, z možnostjo ponovnih podeljevanj. Samozaposlenim, ki so ob vložitvi zahteve za pridobitev pravice do plačila prispevkov dosegli starost najmanj 55 let in imajo pravico do plačila prispevkov iz državnega proračuna v skupnem trajanju najmanj 20 let, se pravica prizna trajno do izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine.
Pomembno je poudariti, da Ministrstvo za kulturo samozaposlenim v kulturi s pravico do plačila prispevkov plačuje prispevke, primerljive prispevkom za minimalno plačo. To pomeni, da bo ne glede na vaš dejanski prihodek iz naslova samozaposlenega v kulturi, vaše porodniško nadomestilo bilo primerljivo porodniškemu nadomestilu, ki ga prejemajo zaposlene osebe z minimalno plačo. V kolikor imate plačane prispevke s strani ministrstva za kulturo in si prispevkov ne doplačujete dodatno, bo vaše porodniško nadomestilo znašalo približno 689 evrov. V kolikor bi želeli prejemati več kot nadomestilo, ki je primerljivo z minimalno plačo, bi morali plačevati višje prispevke sami.
Delo med porodniškim dopustom in posledice
Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih določa, da pravica do nadomestila preneha, če Inšpekcija nadzora delovnih razmerij v okviru Inšpektorata Republike Slovenije za delo ugotovi, da oseba v času izrabe dopusta dela po pogodbi o zaposlitvi ali opravlja samostojno dejavnost. Vendar pa to ne pomeni, da mora s.p. zapreti podjetje, le sama ne sme delati v njem. Če ima samozaposlena oseba že koga zaposlenega, glede nadaljnjega poslovanja ni problemov. Če pa sama nosi vse aktivnosti in ne želi tvegati prekinitve pogodbe, je smiselno, da za čas porodniškega dopusta koga zaposli, najame študente ali pa imenuje prokurista. V primeru, da se odloči, da med porodniškim ne bo poslovala, s.p. »miruje«, vendar vsi fiksni stroški ostajajo.
Po mnenju CSD Šiška glede popoldanskega s.p. v času porodniške: "V času porodniške upravičenec ne sme delati. Delati ne sme v času, ko varuje otroka (cca od 8-16 ure). V svojem prostem času lahko dela honorarno." To pomeni, da je opravljanje popoldanskega s.p. v času porodniške dopustno, če ne posega v čas, namenjen varovanju otroka in se ne šteje kot redno poslovanje.
Če Inšpektorat za delo ugotovi kršitev, samozaposleni podjetnici preneha pravica do nadomestila, pri čemer mora prejeta sredstva vrniti v celoti, z obrestmi vred. IRSD je pristojen za ugotovitev dejanskega stanja, pri čemer opravljanje dela pomeni kakršnokoli opravljanje dela, saj zakon izjem ne določa. V skladu z ZSDP-1 je IRSD o ugotovitvah dolžan obvestiti pristojni center za socialno delo (CSD), ki nato ukrepa v skladu s svojimi pristojnostmi.
Mirovanje pravice do prispevkov in druge specifičnosti
V primeru študija, zaposlitve za določen čas, začasnega odhoda v tujino, zaradi bolezni, poškodbe ali nege družinskih članov v trajanju nad 30 delovnih dni, ali starševskega dopusta, lahko samozaposleni zaprosijo za mirovanje pravice do prispevkov za socialno varnost, vendar ne dlje kot za eno leto. Vlogo za mirovanje te pravice je treba vložiti vsaj mesec dni pred želenim datumom mirovanja. Pravica do plačila prispevkov za socialno varnost se lahko na predlog podaljša za čas trajanja mirovanja zaradi starševskega dopusta ali zaradi bolezni, poškodbe ali nege družinskih članov.
Dohodkovni cenzus se določi na podlagi triletnega povprečja plače v javnem sektorju. V kolikor samozaposleni s pravico do plačila prispevkov v tekočem letu presegajo dohodkovni cenzus, lahko pisno zahtevajo ustavitev izplačevanja akontacij prispevkov za tekoče leto, da bi se izognili vračanju izplačanih akontacij. V primeru, da dohodkovni cenzus niso presegali v preteklem letu in ga za tekoče leto ne pričakujejo več, lahko pisno zaprosijo za ponovno izplačevanje akontacij.
Priprava na nosečnost in ustanovitev s.p.
Če se pripravljate na nosečnost ali na porodniški dopust in imate svoje podjetje (s.p.), morate dobro preveriti ovire in priložnosti, ki jih postavlja zakonodaja. Vsekakor je smiselno, da se pred ustanovitvijo s.p. ali pred nastopom porodniškega dopusta posvetujete z dobrim računovodjem ali davčnim svetovalcem, ki vam lahko pomagajo pri vseh izračunih in razjasnitvi morebitnih dvomov. Prav tako je priporočljivo, da se v primeru specifičnih vprašanj ali situacij posvetujete z uradnim pravnim svetovalcem ali pristojnimi organi, kot so Centri za socialno delo ali Ministrstvo za kulturo.
Za izjemni kulturni prispevek se šteje predlagateljevo delo, ki je po obsegu in kakovosti v strokovni in širši javnosti ovrednoteno kot izjemno. Za prispevek k razvoju področja, ki ga zajema deficitarni poklic, se šteje predlagateljevo delo, ki je po obsegu in kakovosti v strokovni in širši javnosti ovrednoteno kot visoko strokovno. Deficitarne poklice je treba zaradi kadrovskih potreb v kulturi posebej podpirati.
Praktični vidiki in priporočila
Samozaposlene osebe lahko svoje poslovanje med porodniškim dopustom organizirajo na različne načine, na primer z angažiranjem pomočnikov ali preusmeritvijo dela na drugo obdobje. Lahko zaposlijo osebo za določen čas, ki bo delo opravljala namesto njih, ali pa imenujejo prokurista. Vsak mesec je potrebno oddati obrazec za obračun prispevkov za socialno varnost za zasebnike (PODO-OPSVZ), v katerem se v rubriki »zadržanost od dela« vpiše razlog zadržanosti. Če boste poslovanje prekinili, lahko na podlagi odločbe CSD zaprosite za znižanje akontacije. Ob koncu poslovnega leta boste oddali bilanco, ki bo za tekoče leto morda negativna.
Za uveljavitev pravice do porodniškega dopusta in nadomestila je ključno, da je samozaposlena oseba dan pred začetkom porodniškega dopusta vključena v obvezno socialno zavarovanje. Vlogo za materinski dopust in nadomestilo se odda na pristojnem centru za socialno delo najkasneje dan pred začetkom dopusta in najhitreje 60 dni pred predvidenim datumom poroda.
V kolikor imate že odprt s.p. pred nastopom porodniškega dopusta, je ključno, da ste zavarovani za starševsko varstvo. Če statusa samozaposlenega še nimate, lahko istočasno podate zahtevo za vpis v razvid samozaposlenih v kulturi in zahtevo za priznanje pravice do plačila prispevkov za socialno varnost iz proračuna. V tem primeru se lahko, če bo vloga pozitivno rešena, pravica do plačila prispevkov prizna z dnem vpisa v razvid.
Upravičenci do plačila prispevkov za socialno varnost morate sporočiti vsako spremembo podatkov, ki vpliva na vpis v razvid in pridobitev oziroma uživanje pravice do plačila prispevkov za socialno varnost, na oddajo elektronskega obrazca obračuna in določitev višine plačila prispevkov za socialno varnost v 15 dneh po njenem nastanku. Pravilni podatki omogočajo nemoteno plačevanje prispevkov in preprečujejo nastanek preplačil.
Priporočamo, da vlagatelji dokumentacijo, iz katere je razviden izjemen kulturni prispevek oziroma prispevek k razvoju področja, ki ga zajema deficitarni poklic, oddajo na elektronskem mediju (CD, DVD ali USB pomnilnik) v pdf formatu. Posamezna priloga lahko obsega največ 2 MB. Priporočamo največ 10 prilog oziroma, da jih podate v obliki, ki ne bo presegla skupnega obsega 10 MB.
V primeru, da se vam davčna osnova za dohodek iz dejavnosti ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, se za dohodek štejejo davčno priznani prihodki. Če se vam davčna osnova za dohodek iz dejavnosti ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, se za dohodek šteje prihodek. V upoštevanje se vzamejo zneski dohodkov iz naslova delovnih štipendij in kulturnih žepnin Ministrstva, Javne agencije za knjigo, delovnih štipendij iz naslova knjižničnega nadomestila ter drugih primerljivih umetniških štipendij, namenjenih spodbujanju ustvarjanja na področjih, ki jih določa 4. člen zakona. Upoštevajo se tudi dohodki iz naslova nagrad na področju kulture, ki so zajeti v davčnih odločbah oziroma obračunih.
Porodniški dopust in nadomestilo v podjetništvu nista ovira, temveč pravici, ki omogočata varno in brezskrbno materinstvo tudi samostojnim podjetnicam. Z ustreznim načrtovanjem, pravočasno prijavo in strokovno pomočjo si lahko zagotovite mirno obdobje brez skrbi za prihodke.
tags: #samozaposlen #v #kulturi #porodniska