Dojenje, ta prastara praksa, ki je omogočila preživetje človeštva skozi tisočletja, je danes pogosto obravnavano skozi prizmo merjenja, primerjanja in vrednotenja. Namesto da bi prepoznali njegovo neprecenljivo vrednost, se osredotočamo na to, kaj je "najboljše" ali "najboljše" za določene posameznike ali situacije. Vendar pa je dojenje bistveno več kot le način prehranjevanja dojenčka; je temelj zdravja mater, otrok in celotnega človeštva, pa tudi ključni dejavnik v ohranjanju našega planeta.
Materino mleko: Naravni eliksir za dojenčka in mamo
Pogosto slišimo, da je dojenje najboljše za dojenčke. Kako tudi ne bi bilo, saj je to edini naravni način, kako poskrbeti za človeškega mladiča. Materino mleko je namreč popolnoma prilagojeno edinstvenim potrebam rastočega otroka. Čeprav se na prvi pogled zdi belo, je v resnici "zeleno" - ne le zaradi svoje hranilne vrednosti, temveč tudi zaradi svojega globokega pomena za okolje.
Dializne naprave in umetno mleko lahko rešijo življenja v kritičnih situacijah, vendar njihova uporaba kot nadomestka naravnih procesov ni upravičena. Medtem ko nihče ne dvomi v sposobnost ledvic za izločanje odpadnih snovi, je umetno mleko nenehno ponujeno kot primerljiva alternativa materinemu mleku. To je zmotno. Več umetno hranjenih otrok pomeni več krčenja gozdov, erozije tal, onesnaževanja, podnebnih sprememb in zapravljanja dragocenih virov. Dojenje pa je popolnoma naraven obnovljivi vir, ki preprečuje druge oblike škode za okolje. Mati svoje potrebe pogosto podredi otrokovemu preživetju, kar je v naši kulturi, kjer so vrednote usmerjene predvsem v stvari in ne v odnose, pogosto potrebno veliko poguma in vztrajnosti. Vendar pa prav ta predanost omogoča materi, da vzpostavi posebno, ljubečo vez z otrokom.
Materino mleko je nacionalni vir, katerega izguba ni le ekonomsko breme za revnejše družine, temveč tudi zapravljanje neprecenljive otroške hrane, preizkušene skozi tisočletja. Zamenjuje jo druga hrana, običajno na osnovi kravjega mleka. Vemo, da marsikateri otrok gre lačen spat, in da nekatere matere nimajo dovolj denarja za nakup ustreznih količin adaptiranega mleka, zato ga redčijo z vodo. Žalostno je, da je dojenje še vedno bolj razširjeno med bolj izobraženimi ženskami z višjim socialno-ekonomskim statusom, medtem ko so ranljivi pari mama-otrok z dna družbe pogosto prezrti. Pomoč v obliki paketov, ki vsebujejo tudi umetno hrano, je le začasna rešitev.
Pomembno je razumeti, da mati tvori toliko mleka, kolikor ga potrebuje otrok. Na količino mleka vpliva pogostost aktivnega sesanja, ne materin vnos hrane. Ženske za tvorjenje mleka potrebujejo le malo dodatne energije, ki jo pogosto črpajo iz nakopičenega maščevja. Celotno podhranjene matere lahko tvorijo dovolj kakovostnega mleka za dojenčka. Materino mleko je sicer včasih deležno omalovaževanja zaradi prisotnosti okoljskih strupenih snovi, vendar je to jasen znak, da je treba onesnaževanje okolja obravnavati resneje. Umetno hranjenje ni rešitev; pravzaprav posredno ali neposredno še bolj uničuje okolje.
Okoljski vpliv umetnega hranjenja: Skrita cena stekleničke
Umetno mleko se lahko onesnaži že v proizvodnem procesu. V preteklosti so bile številne serije odpoklicane zaradi onesnaženja s snovmi, kot so delci stekla in kovine, salmonela in druge bakterije. V nekaterih vzorcih so odkrili tudi ftalate, kemikalijo, ki se uporablja v proizvodnji plastike, in glivični toksin aflatoksin, ki povzroča raka. Adaptirano mleko lahko vsebuje tudi visoke vrednosti kovin, vključno z aluminijem, manganom, kadmijem in svincem. Umetno mleko na osnovi soje lahko vsebuje veliko fitoestrogenov, zato nekateri znanstveniki prodajo tovrstnega mleka celo odsvetujejo, med drugim pa vsebuje tudi znatno višje koncentracije aluminija kot umetno mleko na osnovi kravjega. Umetno hranjeni otroci lahko zaužijejo tudi 1.000-krat več aluminija kot dojeni otroci.
Nadomeščanje materinega mleka s kravjim mlekom, ki je glavna sestavina umetnega mleka, uničuje vodo, zemljo in zrak. Kravji gnoj in urin onesnažujeta reke in podtalnico, medtem ko nitratna gnojila, ki se uporabljajo za pridelovanje krme za krave, pronicajo v reke in vode. S kravjimi vetrovi se v ozračje izpušča metan, ki prispeva k uničevanju ozonskega plašča. Zaradi umetnega hranjenja zavržemo ogromno pločevink, plastične in papirnate embalaže. Vendar samo umetno mleko ni edini problem. Za izdelavo stekleničk in cucljev so potrebni plastika, steklo, guma in silikon - proizvodnja teh materialov pa zahteva veliko virov; končnih izdelkov žal ni mogoče vedno reciklirati. Pri proizvodnji, distribuciji in odstranjevanju prihaja do onesnaževanja. Posebej zaskrbljujoča je proizvodnja plastike, saj je večinoma izdelana iz nafte, ključnega vira, proizvodnja katerega prav tako onesnažuje okolje. Plastika je praktično neuničljiva (tudi biološko razgradljiva plastika, saj zaradi vsebnosti organskega elementa razpade na zelo majhne plastične delce). Še najbolje je, če plastiko recikliramo.
Veliko doječih mater nima menstruacije in zato ne potrebuje vložkov ali tamponov. Tako ni potrebe po vlaknih, beljenju, pakiranju, transportu in odstranjevanju. V Veliki Britaniji na primer ženska z menstruacijo letno porabi od 286 do 358 vložkov ali tamponov. Večino jih odplaknejo v stranišče. Okoli polovica se jih sprosti neobdelanih v morje, kjer se tamponi razgrajujejo šest mesecev, vložki pa bistveno dlje. Plastične obloge na vložkih se ne razgradijo. Prišteti moramo še obremenjevanje okolja zaradi proizvodnje, kemičnih procesov in transporta. Poleg tega vse to konča kot odpadni material, večino zavržemo na odlagališča (nevarnost pronicanja v tla in podtalnico) ali jih sežgemo (vir dioksinov).
Dojenje kot naravna kontracepcija in globalni vir
Dojenje prepreči več spočetij kot vse oblike kontracepcije skupaj! Na svetovni ravni je dojenje bolj učinkovita metoda kontracepcije kot kombinacija vseh ostalih metod, obenem pa ne obremenjuje proračuna ali zdravja ženske. Če je otrok mlajši od šestih mesecev in se izključno doji, med podoji podnevi ne minejo več kot štiri ure, ponoči pa šest, nima dude, dodatka in ne uživa druge hrane, mati pa nima menstruacije, je laktacijska amenoreja enako zanesljiva kot kontracepcijske tablete.
Prodaja umetnega mleka oz. nadomestkov materinega mleka je več deset milijard evrov vreden posel z ogromnim proračunom za oglaševanje. Tako po vsem svetu prepričujejo ženske, da je dojenčke bolje in bolj praktično nahraniti po steklenički. Kljub temu, da obstaja Kodeks o trženju nadomestkov materinega mleka, je v ospredju predvsem interes po lahkem zaslužku, čeprav v škodo večine človeštva. Zelo agresivno trženje umetnega mleka se odvija predvsem v državah v razvoju, kjer število umetno hranjenih otrok močno narašča. Koliko družin bo zato pahnjenih v še večjo bedo, koliko otrok bo umrlo zaradi bolezni ali podhranjenosti, ker starši morda ne bodo mogli kupiti zadostnih količin ali pa ne bodo imeli dostopa do neoporečne vode, ne zanima skoraj nikogar. Pamet v roke in jezik za zobe!
Dolgo dojenje: Naravna potreba in zdravstvene koristi
Zgodovina človeštva je polna dokazov o dolgem dojenju, ki se je v različnih kulturah in obdobjih gibalo med dvema in sedmimi leti. Antropološke raziskave kažejo, da primati odstavijo svoje mladiče, ko jim poženejo prvi stalni kočniki, kar pri modernem človeku sovpada s starostjo okoli pet let in pol do šest let. Tudi človekov imunski sistem dozori približno pri šestih letih, zato sklepi, da je materino mleko otroku skozi evolucijsko preteklost zagotavljalo aktivno imunost približno do te starosti.
Primerjava z drugimi primati, kot so šimpanzi in gorile, katerih obdobje dojenja traja šestkratno obdobje gestacije, kar bi pri človeku pomenilo 4,5 leta, dodatno potrjuje naravnost dolgega dojenja. Čeprav se je praksa dojenja z uporabo ognja morda skrajšala, je v vseh družbah, ki prakticirajo biološko podprto naravno odstavljanje, ostala v navedenih okvirih. Nepričakovano skrajševanje dobe dojenja na denimo samo šest mesecev do enega leta in vzporedno hranjenje z umetnim mlekom je značilno zgolj za minulih sto let zahodne civilizacije. Ta čas je povzročil številne probleme s prehranskim zdravjem otrok in v nekaj desetletjih smo s pomočjo znanosti na srečo spoznali, da smo se glede dojenja zmotili.
Raziskave drugih primatov ugotavljajo, da je človeški mladič evolucijsko opremljen tako, da zadovoljuje svoje potrebe iz materinega mleka in prek dojenja do absolutnega minimuma dveh let in pol ter do prepoznavne zgornje meje okoli sedem let. V kolikor bi bilo podaljšano dojenje škodljivo, bi nedvomno negativno vplivalo na razvoj človeške vrste in pohabilo celoten starodavni svet.
Številne sodobne raziskave, ki so se ukvarjale z vprašanjem vpliva dolgega dojenja na tisoče malčkov, nesporno dokazujejo, da se v povprečju dolgo dojen otrok počuti bolj varnega, ob odraščanju laže navezuje odnose z ljudmi (ne s stvarmi), da ga starši laže vzgajajo, da izžareva večje zaupanje, bolje razvija občutek za spoštovanje, toleranco, samozavest in neodvisnost. Dojenje malčku pomeni varnostno mrežo, v katero se zateka čedalje redkeje in jo naravno zapusti, ko je razvojno pripravljen.
Med odstavljanjem se sestava materinega mleka prilagodi, da zadošča potrebam rastočega otroka. Mleko se spremeni tako, da se kljub zmanjševanju količine v njem ohranja primerna raven hranil in da imunološka zaščita ni ogrožena. Ko se količina popitega mleka zmanjšuje, narašča delež koristnih maščob, beljakovin in železa, poveča se koncentracija protiteles.
S podaljšanjem dojenja prek prvega leta se dokazano dodatno zmanjšajo številna tveganja: upadajo tveganja za debelost, črevesne in druge okužbe, diabetes, raka, alergije, astmo, bronhitis, vnetja ušes, manj dojenja pomeni tudi manj kariesa, boljši razvoj čeljusti in govora. Pri materi dolgo dojenje znižuje tveganje za raka na dojkah in rodilih, manj je osteoporoze, slabokrvnosti in drugih obolenj.
Raziskave so pokazale, da je vsako dodatno leto dojenja povezano z zmanjšanjem tveganja za razvoj diabetesa tipa 2 pri otroku, in da je dolgo dojenje povezano z zmanjšanjem obolevnosti mater za revmatoidnim artritisom. Materino mleko vnaša v otrokovo črevesje snovi, ki krepijo črevesje kot prvo linijo telesne obrambe, kar je ključno pri preprečevanju črevesnih okužb. Pomembna korist dolgega dojenja je preprečevanje alergij v otroštvu in odraslosti, materino mleko pa pomaga tudi pri zdravljenju alergij.
Kljub napredku, izzivi ostajajo
Kljub znanstvenim dokazom in številnim koristim dojenja, se še vedno soočamo z napačnimi prepričanji in neprimerno promocijo nadomestkov materinega mleka. Velikost prsi ni povezana z zmožnostjo nastajanja mleka. Doječe ženske se ne bi smele nepotrebno omejevati pri izbiri hrane; naj uživajo v kakovostni mešani prehrani, kot so jo uživale v nosečnosti. Sveže sadje in zelenjava sta primerna, vključno z zeleno solato, paradižnikom, česnom, čebulo in fižolom. Pri nekaterih dojenčkih se lahko pojavijo težave, povezane z materino prehrano, vendar je treba to ugotoviti individualno. Doječim materam se ni treba siliti s prekomernim pitjem tekočin; naj pijejo po občutku. Prsi niso rezervoar, kamor se mleko nateka. Dojenčka s priraščenim jezičkom je mogoče dojiti. Po carskem rezu je za vzpostavitev laktacije in dojenja potrebno nekoliko več potrpežljivosti. Dojenje ustrezno pristavljenega otroka ne boli in nikakor ne povzroči povešenosti prsi. V prsih nastaja mlezivo že v nosečnosti in je takoj po rojstvu pripravljeno za otroka.
Zaskrbljujoč je trend, ko nekatere organizacije sistematično črtajo besedo "mama" in zmanjšujejo pojavnost besede "dojenje" iz svojih dokumentov, pri čemer nadomeščajo izraz "doječa mati" z "doječi starš" ali "laktirajoči starš". Čeprav je pomembno sprejemati raznolike družinske strukture, je treba priznati, da je dojenje primarno biološka funkcija žensk. Beseda "mama" izvira iz besede za dojko, kar poudarja ključno vlogo matere pri dojenju. Nekoč so matere imele poseben status, ki ga družba danes pogosto ne spoštuje več. Njihovo poslanstvo je neprecenljivo, a kljub temu pogosto spregledano.
Potrebe otroka so ključne. Dojenje prvih šest mesecev povsem pokrije dojenčkove potrebe po hranilih, poleg tega pa ima še številne druge koristi. Mamino telo je celo tako popolno, da če dojeni otrok spi ob mami in za hip neha dihati, mamino dihanje z njenim izdihanim CO₂ dojenčka spodbudi, da spet začne dihati. Kulture, ki ne spoštujejo mame, pogosto ne spoštujejo niti matere zemlje.
Čeprav se veliko govori o pravicah otrok, se pogosto pozabi na njihovo pravico do zdravja, ki jo dojenje močno podpira. Vsakdanje življenje, polno izzivov, zahteva, da si vsak posameznik prizadeva za svoje dobro in dobro okolice. Ne izgovarjajmo se na politiko ali sistem. Raje se vprašajmo, kaj lahko storimo sami. Če že ne zmoremo, znamo pomagati, vsaj škode ne povzročajmo - četudi le z morda na videz nedolžnimi pripombami, ki spodkopavajo dojenje ali samozaupanje doječih mamic. Včasih je molk zlato.
Dojenje je odličen temelj za kakovostno življenje otroka, njegovi pozitivni učinki na zdravje so kratkoročni, pa tudi dolgoročni. Ob razumevanju pomena dojenja za zdravje otrok, mater in družin tudi z vidika javnega zdravja je nujno, da se sprejmejo vsi potrebni ukrepi za odpravo neprimerne promocije živil za dojenčke in malčke. Dojenje poteka v tesnem stiku matere in otroka, omogoča poglabljanje njunega odnosa in krepi vezi med njima. Tesen stik je za otrokov psihični razvoj ravno tako pomemben, kot je na primer za otrokov telesni razvoj pomembna ustrezna prehrana.