Nosečnost je obdobje, ki ga spremlja vrsta fizičnih in čustvenih sprememb, pričakovanj in negotovosti. Vendar pa včasih telo ali naši zaznavni mehanizmi lahko ustvarijo sliko, ki je daleč od resničnosti. Eden takšnih pojavov je sindrom lažne nosečnosti, znan tudi kot psevdoperočnost ali fantomska nosečnost, ki se pojavi, ko ženska verjame, da pričakuje otroka, čeprav ga v resnici ne nosi. Ta pojav, čeprav redek, je za žensko, ki ga doživlja, izjemno resničen, saj se sooča z vsemi fizičnimi simptomi nosečnosti, razen s prisotnostjo ploda.
Zmotnost nosečniških testov in mozaični Downov sindrom
Zapletenost diagnosticiranja nosečnosti in genetskih nepravilnosti poudarjajo tudi izsledki raziskav, ki kažejo na možnost napačnih rezultatov pri testih za Downov sindrom. Znotraj pro-life gibanja je splošno znano dejstvo, da so nerojeni otroci z Downovim sindromom in drugimi nepravilnostmi rutinsko podvrženi splavu. Raziskave kažejo, da je 90 % nerojenih otrok, pri katerih je test na Downov sindrom pozitiven, splavljenih. To pomeni, da preiskava, imenovana biopsija horionskih resic (BHR), pri kateri se preučuje otrokove celice, ki se nahajajo v posteljici med 11. in 14. tednom nosečnosti, ženskam ne daje nujno prave slike o zdravju njihovega nerojenega otroka.
Prav to se je zgodilo eni od avtoric raziskave, profesorici Magdaleni Zernicka-Goetz, ki so ji med nosečnostjo opravili BHR. Zanosila je pri 44 letih, test pa je pokazal, da bi lahko bila kar četrtina celic njenega otroka okvarjenih (kar imenujemo mozaični Downov sindrom, pri katerem je okvarjenih le del celic in ne vse). Čeprav profesorica Zernicka-Goetz izrecno ne omenja umetnega splava, je bila zelo zaskrbljena nad dejstvom, da so noseče matere postavljene pred težko odločitev na podlagi testa, katerega rezultatov sploh ne razumemo dobro. “V raziskavi nas je zanimalo, kaj pomeni, če določeno število celic otrokove posteljice nosi gensko okvaro,” je pojasnila.
Profesorica Zernicka-Goetz ni pojasnila, ali ima tudi novi test, ki ga promovirajo v Veliki Britaniji kot varnejšo alternativo amniocentezi, enake težave. Britanski komite za presejalne teste je namreč pred kratkim začel promovirati nov neinvazivni nosečnostni krvni test NIPT (non-invasive prenatal blood test), pri katerem preučujejo delčke otrokove DNK, ki se nahajajo v materini krvi. Podobno torej kot BHR test, ga opravljajo med 11. in 14. tednom nosečnosti. Problematični izsledki raziskave pa so le del širše problematike diskriminacije ljudi z motnjami v razvoju. Rezultati testa ne bi smeli biti odločilni faktor za odločanje o življenju otroka. Ne glede na to, ali ima nerojeni otrok motnjo ali ne, je še vedno dragoceno človeško bitje, ki si zasluži, da živi. V preteklih nekaj desetletjih je naša kultura naredila velik korak v smeri spoštovanja in cenjenja ljudi z motnjami v razvoju.
Vsaka celica v telesu običajno vsebuje 23 parov kromosomov - od katerih zadnji par določa spol. V raziskavi, ki je bila podprta s strani fundacije Wellcome Trust, je profesorica Zernicka-Goetz s svojo ekipo razvila raziskavo na miših, kjer določene celice zarodka vsebujejo nenormalno število kromosomov. To so dosegli z mešanjem mišjih 8-celičnih zarodkov z zdravimi celicami z zarodki z nenormalnimi celicami. Pri zarodkih, kjer je bilo razmerje zdravih in okvarjenih celic 1:1, so raziskovalci ugotovili, da so nenormalne celice zarodka odmrle, tudi če so celice posteljice ostale okvarjene. Profesorica Zernicka-Goetz je to komentirala z besedami: ”Zarodek ima neverjetno sposobnost popravljanja. Ugotovili smo, da tudi v primeru, ko je bilo okvarjenih polovica celic mišjega zarodka, se lahko ta popolnoma popravi.”
Simptomi in vzroki lažne nosečnosti
Nosečnost je običajno vznemirljivo obdobje za starše, ki pričakujejo otroka. V redkih primerih starši, zlasti ženske, verjamejo, da so noseči, vendar odkrijejo, da njihovih simptomov ni povzročila nosečnost, ampak popolnoma drugi vzroki. Lažna nosečnost, imenovana tudi fantomska nosečnost ali psevdoperočnost, je takrat, ko ženske verjamejo, da pričakujejo otroka, vendar ga ne nosijo. Ženske s psevdoperočnostjo kažejo največ simptomi nosečnosti, razen dejanskega ploda. Tudi nekateri moški doživljajo soroden pojav, imenovan couvade ali simpatična nosečnost.
Lažna nosečnost je pogosto v vseh pogledih podobna nosečnosti. Vendar pa otrok v lažni nosečnosti ni prisoten. V vsakem primeru so ženske prepričane, da so noseče. Najpogostejši fizični simptom lažne nosečnosti je napihnjen trebuh, podoben otroški bulici. Ženski trebuh se lahko razširi tako kot med nosečnostjo. Pri lažni nosečnosti trebušna razširitev ni posledica otroka. Drugi najpogostejši fizični simptom je nepravilen menstrualni ciklus pri ženskah. Približno 50 do 75 odstotkov žensk, ki doživijo lažno nosečnost, opisujejo občutek premikanja otroka. Mnoge ženske opisujejo tudi občutek brcanja otroka, čeprav otroka ni. Druge simptome je težko razlikovati od tistih med nosečnostjo. Simptomi lahko trajajo nekaj tednov, devet mesecev ali celo let.
Vzroki lažne nosečnosti trenutno niso znani. Vendar pa obstajajo tri glavne predpostavke. Nekateri strokovnjaki za duševno zdravje verjamejo, da je to povezano z močno željo ali strahom po zanositvi. Druga teorija je povezana z izpolnitvijo želje po zanositvi. Tretja teorija je povezana s kemičnimi spremembami v ženskem živčnem sistemu, povezanimi z depresivnimi motnjami. Če ženske mislijo, da so noseče, zlasti več mesecev, je lahko zelo mučno, če izvejo, da niso noseče. Zdravniki, ki imajo opravka z ženskami z lažno nosečnostjo, jim morajo počasi razkriti novico in jim ponuditi psihološko podporo, vključno s terapijo, da si opomorejo od razočaranja. Ženskam dokažejo, da niso noseče, s tehnikami slikanja, kot je ultrazvok. Menijo, da lažna nosečnost ne vključuje neposrednih fizičnih vzrokov. Zato ni splošnih predlogov za njihovo zdravljenje z zdravili. Če pa se pri ženskah pojavijo simptomi, kot je menstrualna nerednost, lahko zdravnik predpiše zdravila. Lažna nosečnost verjetno nesorazmerno prizadene ženske, ki doživljajo psihološko nestabilnost.
Ženske redko doživijo lažno nosečnost. Simptomi nosečnosti in lažne nosečnosti so lahko podobni in zavajajoči. Vendar pa obstaja ena pomembna razlika pri lažni nosečnosti:
- Povprečna starost žensk z lažno nosečnostjo je 33 let. Približno 30 % žensk z lažno nosečnostjo je bilo že vsaj enkrat nosečih in več kot 66 % jih je poročenih. Lažne nosečnosti so postale redke v državah z enostavnim dostopom do natančnih testov nosečnosti.
- V primeru lažne nosečnosti otroka na ultrazvoku ni videti in ni zaznati srčnega utripa. Vendar bo zdravnik med nosečnostjo včasih odkril nekatere telesne spremembe, vključno s povečano maternico in zmehčanim materničnim vratom.
Kriptična nosečnost: Ko nosečnosti ne zaznamo
Poleg lažne nosečnosti obstaja še pojav, imenovan kriptična nosečnost ali nevidna nosečnost. To je stanje, ko ženska za svojo nosečnost ne ve vse do poroda ali pa celo do pozne faze nosečnosti. Takšni primeri, čeprav redki, niso povsem neznani. Zgodilo se je že, da je ženska rodila na stranišču javnega prostora, ne da bi imela kakršno koli predhodno znanje o svoji nosečnosti.
Zdravstveni strokovnjaki za ta fenomen uporabljajo izraz nevidna ali kriptična nosečnost. Na spletu se uporablja tudi za obliko lažne nosečnosti, pri kateri oseba verjame, da je noseča, čeprav tega ni mogoče potrditi. Na programu Discovery Fit & Health so med letoma 2009 in 2011 predvajali dokumentarno serijo "I Didn't Know I Was Pregnant" (Nisem vedela, da sem noseča). V štirih sezonah so predstavili zgodbe žensk, ki se nosečnosti niso zavedale vse do poroda.
Pri skoraj vseh zgodbah so ženske med nosečnostjo imele občasne krvavitve, ki so si jih napačno razlagale kot menstruacijo. Nekatere med njimi niso imele rednih menstruacij zaradi sindroma policističnih jajčnikov (PCOS) ali drugih bolezni, ki so povezane z neplodnostjo. Prav tako ženske v večini primerov niso pridobile telesne teže, niso se spoprijemale z jutranjo slabostjo ali občutljivostjo dojk. Tiste, ki so imele nekatere simptome nosečnosti, pa so trdile, da so opravile test nosečnosti, ki naj bi bil negativen.
Po nekaterih ocenah ena na vsakih 475 žensk za nosečnost ne ve vsaj do 20. tedna oziroma petega meseca. Ena na 2.500 žensk pa se nosečnosti zave šele ob začetku poroda. To je vseeno trikrat bolj verjetno kot to, da ženska rodi trojčke.
UGRIZNIMO ZNANOST: Metoda CRISPR
Leta 2019 je Guardian poročal o primeru Klare Dollan. Ta se je pri 22 letih zbudila ob štirih zjutraj na dan, ko bi morala začeti novo službo. Počutila se je slabo, a je mislila, da so trebušni krči znak, da se je "njena menstruacija vrnila z vso silo". Dollan je še med nosečnostjo jemala kontracepcijske tabletke brez premora, prenehala jih je jemati šele dva tedna pred porodom. Čeprav je imela hude bolečine, ni želela na bolniško na prvi dan nove službe. Mama ji je svetovala, naj vzame paracetamol, nato pa se je Klara z avtobusom in metrojem odpravila iz Cricklewooda v London. Nekaj ur pozneje je Klara Dollan v porodnišnici Hampstead’s Royal Free v rokah držala popolnoma zdravo in donošeno deklico. Rodila jo je sama, v svoji kopalnici, saj so jo zaradi slabega počutja iz službe poslali domov. Ko je bila v kopalnici, je še vedno razmišljala le o tem, da mora zdržati bolečino. "Potem sem zagledala glavico," je pripovedovala. Kot je dodala, je bila v popolnem šoku. Soseda je slišala njene krike in poklicala rešilca. Ko je Klara poklicala mamo in ji rekla, naj pride v porodnišnico, ji je mama odgovorila: "Ampak to jutro nisi bila noseča!"
Kot je za Guardian povedala Klara, mnogi niso verjeli, da ni vedela za nosečnost. Pet mesecev pred rojstvom hčerke Amelie se je Klara razšla s partnerjem, zaradi neprekinjenega jemanja tabletk pa je bila navajena, da ni imela menstruacije. Čeprav se je malo zredila, je to pripisala žalosti ob razhodu. Na selfiju, ki ga je posnela pred ogledalom, ko je bila noseča že sedem mesecev in pol, zagotovo ni razvidno, da je bila noseča. "Nič se mi ni poznalo."
"To ni tako zelo nenavaden fenomen," je za Guardian pojasnila Helen Cheyne, profesorica babištva na univerzi Stirling za zdravstveno nego, babištvo in sorodne zdravstvene poklice. V babiških, porodniških in ginekoloških krogih so se zagotovo že srečali s primerom kriptične nosečnosti ali pa vsaj poznajo nekoga. Ko je Cheyne leta 1982 začela svojo kariero, je v porodnišnici Princess Royal v Glasgowu skrbela za žensko, ki ni vedela, da je noseča, dokler ni rodila. Že pred tem je imela otroke, ki so bili takrat že najstniki, neredne menstruacije in povečanje telesne teže pa je pripisala starosti. Cheyne se spomni, da sta bila porodnica in njen mož povsem šokirana. "Tega nisem nikoli pozabila. Njena zgodba je bila popolnoma verodostojna."
Kljub temu se tudi Cheyne zaveda, da je to zelo težko razumeti. "Če že imate otroke, si težko predstavljate, da ne prepoznate občutka, ko v sebi nosite 3-kilogramskega dojenčka," je dejala. Fenomena ni mogoče razložiti samo s tem, da ženske ne izkusijo oziroma opazijo znakov nosečnosti. Obenem gre tudi za psihološki fenomen, a ne vedno. "Seveda je nosečnost fizična stvar, a postati mama je hkrati nekaj družbenega in psihološkega - mogoče je tako tudi pri nosečnosti," je dejala Helen Cheyne.
Klara Dollan je za Guardian spregovorila tudi o tem, da so ljudje dvomili o njeni zdravi pameti, povezanosti z lastnim telesom in celo o resničnosti njene zgodbe. Nekatere matere so jo še posebej obsojale. "Ko sem povedala, da si nisem želela nobene posebne hrane in da nisem imela jutranjih slabosti, da je bil porod lahek, da sem se praktično nevede sprehodila čez nosečnost, so mi rekle: 'Kako nisi vedela?'" Dodala je, da je v zraku obviselo tudi vprašanje: "Kako si lahko živela s tem, da nisi vedela?" Kot je povedala, vlada velika stigma okoli tega, da je mlada ženska noseča, še huje pa je, če ne ve, da je noseča.
Svojo zgodbo je pet mesecev po porodu delila v oddaji This Morning, po tem pa so jo poklicale številne ženske s podobno izkušnjo. "Vsi, ki mislijo, da sem nosečnost skrivala: zakaj bi jo?" Dollan je do osmega meseca nosečnosti delala kot vodja bara. Delala je 12 ur na dan, pogosto je po stopnicah nosila tudi težje zaboje alkohola. "Da se je Amelia rodila zdrava, je bil čudež," je dejala.
S kriptično nosečnostjo je povezano veliko tveganje, še večje tveganje obstaja pri porodu. Ženske, ki ne vedo, da so noseče, lahko namreč rodijo brez zdravniške pomoči, včasih so celo v nevarnih razmerah ali povsem same. V preteklosti so tragični primeri, ko se je otrok rodil mrtev ali pa je umrl kmalu po porodu, privedli do pregona matere, je razlagala Cheyne. "Ženska je bila lahko obtožena umora. Ljudje so rekli: 'Morala si vedeti, da si noseča, kako bi se sicer to zgodilo?'"
Tudi porodi brez zapletov so lahko zelo travmatični. "Večina staršev ima devet mesecev, da se pripravijo. Sama sem imela dve sekundi, morda minuto." Čeprav to ne velja za primer Klare Dollan, je lahko travma iz preteklosti pomemben dejavnik pri tem, da ženske ne prepoznajo nosečnosti, je za Guardian razlagala dr. Sylvia Murphy Tighe, predavateljica babištva na irski univerzi Limerick. Pri pisanju doktorata je Tighe preučevala prikrito nosečnost - to je pojav, ko ženske skrivajo nosečnost pred drugimi in na neki ravni tudi pred seboj. Izognila se je terminu kriptična nosečnost in uporabila poimenovanje zanikana nosečnost, saj to vključuje tako zavestno kot podzavestno zavračanje nosečnosti.
Intervjuvala je 30 žensk. Nekatere med njimi so za nosečnost vedele, čeprav so jo takrat zanikale. Nekatere pa so se zaupale vsaj eni osebi - pogosto partnerju, družinskemu članu ali zdravstvenemu delavcu - preden so se odločile zanikati nosečnost, nemalokrat zaradi odziva na novico. Glavni razlog za to ravnanje je bil strah, je ugotovila dr. Tighe - ženske je bilo pogosto strah celo za lastno preživetje. Prav tako je bila ugotovljena tesna povezava med prikrito nosečnostjo in travmo, kot so spolna zloraba v otroštvu, spolni napad ali nasilje v družini. Druge ženske, vključene v študijo, so poročale, da so se počutile utišane zaradi družbene stigme nenačrtovane nosečnosti. Bale so se izgube nadzora nad svojim življenjem oziroma maščevanja zaradi nenačrtovane nosečnosti. "Morda so v nekem trenutku pomislile, da so noseče, vendar so to misel utišale, saj je nosečnost v njihovih okoliščinah predstavljala veliko življenjsko krizo," je razložila dr. Tighe.
"Misli se lahko izognemo, lahko jih porinemo na stran," je dejala Tighe, še posebej če obstajajo dejavniki, kot so kontracepcija ali druge medicinske razlage, ki lahko podprejo zanikanje nosečnosti. Seveda obstajajo tudi drugi razlogi za kriptično nosečnost. Nosečnost in perimenopavza imata na primer prekrivajoče se simptome, kot sta povečanje telesne teže in spremembe razpoloženja. Ženske lahko mislijo, da vstopajo v novo življenjsko obdobje, pravzaprav pa pričakujejo otroka. Razlog je lahko tudi, da ženska živi v prepričanju, da je neplodna. Podobno lahko ženske, ki dojijo ali pa so pred kratkim rodile, ignorirajo simptome nosečnosti, če menijo, da še nimajo ovulacije. Žensko lahko v prepričanju, da ni noseča, utrdi tudi dejstvo, da nima nosečniškega trebuha. Ta je zelo odvisen od tega, kje v maternici je fetus, kako velik je, pa tudi od tega, v kakšni fizični kondiciji je ženska.
Lažno pozitiven test nosečnosti: Kaj storiti?
Nosečniški test je pogosto prvi korak na poti odkrivanja nosečnosti, ki ga spremljajo mešana čustva - od nedojenega upanja do tesnobnega pričakovanja. Ko se na testu pojavita dve črtici, je prva misel samoumevna: nosečnost. Vendar pa ta pričakovana slika ni vedno odraz resničnosti. Tako imenovan lažno pozitiven nosečniški test lahko povzroči zmedo, razočaranje in nepotrebno čustveno obremenitev. Razumevanje, zakaj se to lahko zgodi, je ključno za pravilno interpretacijo rezultatov in nadaljnje ukrepanje.
Večina domačih nosečniških testov temelji na zaznavanju prisotnosti hormona humani horionski gonadotropin (hCG) v urinu. Ta hormon se začne izločati v telo kmalu po tem, ko se oplojeno jajčece ugnezdi v maternično sluznico, kar je ključni dogodek v zgodnji nosečnosti. Raven hCG v urinu narašča z napredovanjem nosečnosti, kar omogoča zgodnje odkrivanje. Ko test zazna dovolj visoko koncentracijo hCG, se prikaže pozitiven rezultat, običajno v obliki dveh črtic, križca ali digitalnega sporočila.
Čeprav so sodobni nosečniški testi zelo natančni, zlasti po dnevu pričakovane menstruacije, obstaja nekaj razlogov, zakaj lahko rezultat zavaja:
- Kemična nosečnost: Eden najpogostejših vzrokov za lažno pozitiven rezultat je kemična nosečnost. Ta se zgodi, ko se zarodek kljub uspešni oploditvi in začetni vgnezditvi v maternično sluznico zelo hitro po tem razvoj ustavi in odmre. V tem času telo že začne proizvajati majhno količino hCG, na katero test reagira kot na pozitiven rezultat. Ženska morda sploh ne ve, da je bila noseča, če ne bi opravila testa. Včasih se lahko pojavi blaga krvavitev ali zamuda menstruacije, ki jo je težko povezati s tako zgodnjo izgubo.
- Zdravila, ki vsebujejo hCG: Pri zdravljenju neplodnosti se pogosto uporabljajo zdravila, ki vsebujejo hCG. Če je ženska prejela takšno injekcijo, lahko test nosečnosti pokaže pozitiven rezultat, čeprav do naravne nosečnosti ni prišlo. Pomembno je, da o jemanju takšnih zdravil obvestite svojega ginekologa pred opravljanjem nosečniškega testa.
- Izhlapevalna črta: Nekateri testi lahko razvijejo tako imenovano izhlapevalno črto. Ta se pojavi, če test pustite predolgo stati po poteku časa, navedenega v navodilih (običajno 3-5 minut). To ni pravi pozitiven rezultat, temveč optična prevara, ki jo povzroči izhlapevanje tekočine skozi testno območje. Vedno je treba rezultat odčitati znotraj predpisanega časovnega okvira.
- Pokvarjeni ali stari testi: Tudi sami testi niso nezmotljivi. Če je test potekel, je bil nepravilno shranjen ali poškodovan, lahko prikaže napačne rezultate. Zato je ključnega pomena izbira testov uglednih proizvajalcev in preverjanje roka uporabe.
- Zdravstvena stanja, ki vplivajo na proizvodnjo hCG: V redkih primerih lahko nekatera zdravstvena stanja povzročijo zvišanje ravni hCG, tudi če ni nosečnosti. Med temi so lahko:
- Ciste na jajčnikih: Zlasti t. i. lutealne ciste (ciste rumeneg telesca), ki nastanejo po ovulaciji, lahko včasih porušijo hormonsko ravnovesje in povzročijo izločanje majhnih količin hCG. Ženska lahko občuti bolečine v spodnjem delu trebuha in zamudo pri menstruaciji, nato pa se pojavi močnejša in boleča menstruacija.
- Tumorji: Čeprav izjemno redko, lahko nekateri tumorji, kot so določeni tumorji jajčnikov, testisov ali placentni tumorji (kot je mola), proizvajajo hCG.
Če nosečniški test pokaže pozitiven rezultat, je ključnega pomena, da ne paničarite in sledite priporočenim korakom:
- Ponovite test: Če imate dvome ali če je rezultat zelo šibko pozitiven, počakajte 2-3 dni in opravite nov test, idealno z jutranjim urinom, ko je koncentracija hCG najvišja.
- Obiščite ginekologa: Če je rezultat večkrat pozitiven ali če imate kakršne koli skrbi (bolečine, sum na cisto, nedavna hormonska terapija), se čim prej naročite na pregled pri ginekologu. Ginekolog bo opravil dodatne preiskave, kot je krvni test za natančnejšo določitev ravni hCG in ultrazvočni pregled, ki lahko potrdi ali ovrže nosečnost ter oceni njeno vitalnost in lokacijo.
- Upoštevajte navodila: Pri branju rezultatov testa natančno upoštevajte navodila proizvajalca. Ne odčitavajte rezultatov pred ali po predpisanem času.
- Bodite pozorni na simptome: Medtem ko nekateri simptomi nosečnosti, kot so občutljive prsi, utrujenost ali jutranja slabost, niso vedno prisotni ali se lahko pojavljajo in izginjajo, pa nenadna izguba teh znakov ali pojav bolečin v trebuhu ter nenavadnih krvavitev zahtevata takojšen zdravniški posvet.
Kot pravi znani ginekolog dr. Radim Uzel: „Nosečniški test je dober služabnik, a slab gospodar. Ne glede na to, ali ženska želi otroka ali se nosečnosti boji, je vedno pomembno imeti prave informacije in se ne pustiti voditi prvotnim čustvom. Dve črtici na testu nista vedno dokončna sodba."
Abrupcija placente: Resno zaplet v nosečnosti
Medtem ko se ženske ukvarjajo z vprašanji glede nosečniških testov in morebitnih lažnih nosečnosti, obstajajo tudi resna stanja, ki lahko ogrozijo potek nosečnosti. Eno takšnih je abrupcija placente, ki se pojavi, ko se posteljica nenadoma odlepi od maternične stene, preden se otrok rodi. To resno stanje lahko privede do zmanjšanega dotoka kisika in hranil do ploda ter predstavlja nevarnost za mater in otroka.
Natančni vzroki za abrupcijo placente niso popolnoma razumljeni, vendar pa se povezujejo z nekaterimi dejavniki tveganja, kot so visok krvni tlak, kajenje, zloraba drog, travma v trebuh, večplodna nosečnost ter pretekli primeri abrupcije placente. Prav tako so lahko vzroki genetski in vaskularni dejavniki.
Simptomi abrupcije placente so lahko različni in se lahko razlikujejo glede na resnost stanja:
- Ostra bolečina v trebuhu, ki se lahko povečuje.
- Včasih se lahko pojavi vaginalna krvavitev, vendar to ni vedno prisotno.
- Občutek napetosti ali 'trdega' trebuha.
- Opazite lahko zmanjšanje gibanja ploda.
Abrupcija placente predstavlja tveganje za mater in otroka. Za otroka pomeni zmanjšan dotok kisika in hranil, kar lahko povzroči zastoj rasti, prezgodnji porod ali celo smrt. Materi pa lahko abrupcija povzroči hude krvavitve, šok in druge zaplete.
Diagnoza abrupcije placente se običajno postavi na podlagi simptomov in kliničnega pregleda, vključno z ultrazvočnim pregledom. Če je diagnoza potrjena ali sum o njej obstaja, bo zdravnik sprejel ustrezne ukrepe za upravljanje stanja:
- Nadzor ploda: Plod bo redno spremljan s pomočjo kardiotokografije, ki ocenjuje srčni utrip ploda.
- Stabilizacija matere: Če je potrebno, bo mati prejela tekočine, krvne proizvode ali druge ukrepe za stabilizacijo krvnega obtoka.
- Inducirani porod: V nekaterih primerih, ko je abrupcija placente huda ali plod ogrožen, se lahko odločimo za indukcijo poroda ali carski rez.
Medtem ko nekaterih vzrokov abrupcije placente ne moremo preprečiti, lahko nosečnice zmanjšajo tveganje z nekaterimi ukrepi:
- Zdrav način življenja: opustitev kajenja, izogibanje zlorabi drog in alkohola ter ohranjanje zdrave prehrane.
- Upravljanje visokega krvnega tlaka: Če imate visok krvni tlak, redno obiskujte svojega zdravnika in sledite navodilom.
Abrupcija placente je resno stanje, ki zahteva takojšnjo zdravniško pozornost.
Braxton-Hicksovi popadki: Vaje maternice pred porodom
Otrdevanje trebuha, znano tudi kot Braxton-Hicksovi ali lažni popadki, pomeni, da maternica »vadi« za porod. Ti popadki niso znamenje, da bi se porod lahko začel ali da se bo začel v kratkem. Otrdevanje trebuha, Braxton-Hicksove popadke občutijo skoraj vse nosečnice. Tiste, ki so noseče prvič, jih lahko zamenjajo za prave popadke in če je rok poroda še daleč, se lahko prestrašijo, da se je pričel prezgodnji porod. A pravi popadki se od lažnih zelo razlikujejo. Pravi popadki so redni, po navadi močnejši in bolj boleči ter se stopnjujejo. Braxton-Hicksovi popadki pa trajajo po navadi do pol ure, niso redni, nato pa prenehajo.
V visoki nosečnosti lahko celo orgazem povzroči Braxton-Hicksove popadke. Dobite lahko občutek, da se je porod začel, vendar temu najbrž ni tako. Lažni popadki namreč povzročijo le, da se napne mišično tkivo v maternici.
NASVET: Če se vam pojavijo Braxton-Hicksovi popadki, se sprostite in jih izkoristite za vajo pravilnega dihanja.
"Lažni" popadki ali Braxton Hicksove kontrakcije so krči maternice, ki ne vodijo v odpiranje materničnega vratu in v porod. Maternica je mišični organ, ki se vedno do neke mere krči. V nosečnosti so, zlasti v tretjem trimesečju, ti krči pogostejši, pojavljajo pa se skozi celo nosečnost.
Lažni popadki niso boleči (lahko so nekoliko neprijetni), so neredni in trajajo kratek čas - manj kot pol minute. Pravi popadki so boleči in trajajo 45-60 sekund.
Ali jih ima vsaka nosečnica? Da, ene več, ene manj, nekatere jih veliko bolj občutijo, nekatere so veliko bolj pozorne, nekatere motijo, nekatere pa ne.
Zakaj se pojavljajo? Pojavijo se zato, ker je maternica mišični organ. Vsaka mišica, ki se raztegne, se tudi krči.
Ko se soočate z otrdevanjem trebuha, se sprostite in vadite pravilno dihanje, ki so vam ga pokazali v šoli za starše. Ob bolečini dvignite noge na oporo, se udobno namestite in nekaj časa mirujte. Bolečine bodo tako hitro prenehale. Izogibajte se stresu, hitrim premikom in vzdigovanju ter si vzemite čas za počitek.
Kako prepoznati razliko med lažnimi in pravimi popadki? Če so popadki neredni, trajajo kratek čas - manj kot pol minute in kmalu zvodenijo, gre za Braxton-Hicksove popadke. Ti popadki ne odpirajo materničnega vratu, kar bi pripeljalo do začetka poroda. Pravi popadki se začnejo, ko bolečina postane močnejša in bolj intenzivna, ne glede na to, ali ležite ali se gibate. Sprva se pojavljajo na pet minut, kasneje pa že na dve do tri minute. Bolečina se pri pravih popadkih širi z vrha navzdol po vsem trebuhu in nazaj.
Za prave popadke je značilno:
- potekanje v rednih časovnih intervalih,
- postajajo čedalje bolj boleči in močnejši ne glede na gibanje,
- premori med njimi so vedno krajši,
- ritem popadkov postaja enakomernejši (popadek traja od 30 do 60 sekund).
Številne nosečnice se ob otrdevanju trebuha prestrašijo, da se bliža prezgodnji porod. Po nekaterih podatkih naj bi deset odstotkov žensk izkusilo prezgodnje porodne popadke. Za razliko od Braxton-Hicksovih so to pravi popadki, saj postajajo vedno bolj pogosti in intenzivni. Kažejo na to, da se bo porod začel, preden je dojenček pripravljen na rojstvo. Do prezgodnjih popadkov lahko pride kadar koli med 20. in 37. tednom nosečnosti.
Znaki prezgodnjega poroda:
- krči podobni menstrualnim krčem nad sramno kostjo,
- pritisk ali občutek bolečine v medenici, stegnih ali dimljah,
- topa bolečina v križu,
- krči v črevesju ali driska,
- povečani vaginalni izcedki,
- vodena tekočina, rožnat oz. rjav izcedek ali kri, ki izteka iz nožnice.
Kdaj obiskati zdravnika? Braxton-Hicksovi popadki niso nevarni. Če pa se popadki pojavljajo v rednih intervalih, jih čutite več kot pol ure in poleg krčev občutite še bolečino v spodnjem delu trebuha, se pogovorite z ginekologom.
tags: #sindrom #moske #nosecnosti