Prihod novorojenčka v družino je eden najbolj čarobnih trenutkov v življenju vsakega para. Gre za obdobje, polno pričakovanj, topline v srcu in radovednosti, kakšen bo novi družinski član. Vendar pa je poleg idiličnih predstav ključno zavedanje, da starševstvo prinaša tudi številne izzive, s katerimi se je treba soočiti. Zavedanje, da ne bo vedno vse enostavno in popolno, je prvi korak k uspešnemu premagovanju teh ovir, ki jih bo par premagoval skupaj, kot posameznika in kot partnerja. Knjiga, ki je nastajala sedem let v sodelovanju s strokovnjaki za neplodnost in dulami, je izjemen vir informacij ne le za starše, temveč tudi za strokovnjake s področja porodničarstva.
Izčrpanost in potrebe po okrevanju po porodu
Porod je bil dolg maraton, ki je pustil svoje sledi na telesu matere. Medtem ko ste navdušeni nad občutkom teže in toplote dojenčka na svojih prsih, se zavedate tudi telesnih bolečin in nelagodja. Vaše telo je izčrpano, žejno in lačno. Mišice vas bolijo, boki so ena sama bolečina, noge se vam tresejo. Če ste imeli carski rez, morda čutite bolečino okrog reza in poskušate okrevati po velikem posegu. Vaše srce sicer živi za to malo bitjece, ki tako ranljivo leži v vašem naročju, po drugi strani pa si želite, da bi lahko šli na stranišče, se pretegnili, poskrbeli za pekočo bolečino presredka in spali.
Prisluhnite svojemu telesu. Govori vam o svojih potrebah. Zdaj je čas, da si vzamete čas za okrevanje. Medtem ko pijete, prosim, počasi. Če pijete pomarančni sok, se lahko napolnite z barvo in sončnimi žarki pomaranče, sadeža, ki je po videzu najbolj podoben soncu. Prišel bo trenutek, ko vas bodo odpeljali v vašo sobo, kjer lahko zaprosite za hrano. Morda je vaš partner že poskrbel, da vam postrežejo z vašo najljubšo jedjo. Jejte počasi in na začetku čisto malo. Vedno lahko še kaj pojeste pozneje. Zapomnite si, da ste pravkar izkusili neverjetno dolg maraton. Ne hitite. Vzemite si čas. Ko končate, ne pozabite povabiti partnerja, da tudi on kaj poje. Tudi on je izkusil maraton, medtem ko vas je spodbujal in vam pošiljal svojo energijo ves čas poroda. Zahvalite se mu, ker je bil ob vas. Pohvalite ga, kakor najbolje znate. Tako veliko partnerjev se počuti spregledane. Gre za sindrom Marije z Jezusom, Jožefa pa ni na sliki. Prepričajte se, da je vaš partner res navzoč na sliki.
Skrb zase: Ključ do dobrega starševstva
Čas je denar, življenje je tempo, stres je del vsakdanjika. Vsemu temu navkljub ali pa prav zaradi tega je še posebej pomembno, da znamo poskrbeti zase. To pomeni, da dovolj in redno spimo, si vzamemo čas za počitek in kdaj pa kdaj preprosto samo smo, bivamo v tišini. Le tisti, ki zna zagotoviti košček miru in tišine sam sebi, ga bo znal zagotoviti tudi otroku.
Za mamice z dojenčki je to še poseben izziv, saj imajo dojenčki še zlasti v prvih mesecih življenja čisto poseben ritem življenja, ki se mu je treba prilagoditi. Novorojenček in kasneje dojenček, malček, otrok ima osnovne biološke potrebe primerljive odraslim; potrebe po hrani, vodi, počitku, zraku, toploti, tudi miru in tišini. »Vendar pa bi najoptimalnejša zadostitev teh fizioloških potreb ne zagotavljala preživetja otroka, če ne bi bile obenem zadoščene tudi potrebe po ljubezni, sprejetosti, varnosti, nežnosti, dotiku, toplini, udobju. Še več, otrok, ki je sprejet in v tesnem ljubečem stiku s svojimi starši, bo tudi morebitne manj optimalne druge biološke, fizikalne, fiziološke okoliščine lažje premostil kot otrok, ki ni ljubljen. Dojenček, pa tudi otrok, je dokaj dolgo povsem nebogljen, na milost in nemilost prepuščen skrbi odrasle osebe in dolgo ni sposoben sam zadostiti svojih potreb. Vsaka neugodna okoliščina, pa naj bo to bolečina, zapuščenost, telesna ali duševna zanemarjenost, hrup ali kaj drugega, zato učinkuje nanj veliko bolj porazno, kot bi enaka stresna situacija delovala na primer na odraslo osebo,« je povedala Martina Merše, dr. med., spec.
Razvoj dojenčka in pomen čustvene povezanosti
Dojenček še nima razvitega občutka za čas - vsako neugodje je zanj kot večnost, ki nima časovne omejenosti in ga zato preplavi z veliko intenzivnostjo, občutkom brezizhodnosti ter se, če gre za hujše ali pogosto ponavljajoče travme, vtisne v njegovo podzavest, kar vpliva tudi na njegovo prihodnost - odločitve, strahove, zavore, življenjsko moč, duševno zdravje in vitalnost,« je še povedala Martina Merše, dr. med., spec. Katarina Nzobandora, mama štirih otrok, profesorica razrednega pouka in direktorica Zavoda Ž!VIM, v svojem diplomskem delu raziskovala, kako klasična glasba vpliva na otrokov razvoj. Njena osebna izkušnja potrjuje, da je mogoče tudi v manj ugodnih razmerah poskrbeti za svoj notranji mir, ki bistveno vpliva tudi na plod in kasneje otroka. »Preko mnogih člankov in knjig sem spoznala, da vse, kar mamice počnemo in čutimo, močno vpliva na otroka, ki v času nosečnosti ´diha´ z nami. Moja prva nosečnost je potekala idealno, a se je končala z mrtvorojenim otrokom v 39. tednu nosečnosti. Vsi so me spraševali, kako uspem biti mirna. Povedala sem jim, da se zavedam, da dvojčka čutita moj strah in veselje in da vem, da njuno življenje ni v mojih rokah, čeprav moram narediti vse, da se bo dobro izteklo. Želela sem jima podariti lep in miren čas z menoj, dokler smo skupaj, saj za smrt njunega bratca nista kriva in o njem nič ne vesta ‒ ne morem ju ´kaznovati´ s svojim strahom. A nisem bila vedno le mirna in strahovi so prišli.«
Novorojenček spi v povprečju 16 ur dnevno, nekako od 15 do 20 ur. »Potreba po spanju se po treh mesecih začne zmanjševati, po šestih mesecih je veliko takih, ki zadremajo le še dvakrat dnevno za eno do dve uri, po enem letu jim zadostuje le še en počitek čez dan. Ker so si otroci v marsičem zelo različni ‒ tudi glede potreb po spanju, ne obstaja nobena absolutna časovna formula, koliko ur naj otrok pri določeni starosti spi in kako točno naj bodo te ure razporejene. Tega si predvsem želijo mnogi starši, ki bi radi imeli malo miru in časa zase. Obstajajo morda le okvirna priporočila, vendar bodo starši v njih praviloma težko prepoznali svojega otroka,« razloži Martina Merše, dr. med., spec. pediatrije, in doda, da je najpomembnejši kriterij, ali ima otrok dovolj počitka, če se dobro razvija, lepo napreduje, deluje zadovoljen, umirjen, svež in spočit.
Prvi tedni življenja z novorojenčkom: Nasveti za novopečene starše
Skrb za novorojenčka je za večino staršev popolnoma nova veščina in to začetno obdobje je lahko pogosto zahtevno. A brez skrbi, sčasoma postane vse lažje in uspeli boste premagati vse izzive kot mnogi starši pred vami. Tukaj je nekaj nasvetov psihologa, ki vam lahko pomagajo v prvih tednih z novorojenčkom:
- Vnaprej pripravite osnovne stvari: Dojenčki se pogosto rodijo pred predvidenim datumom, zato je pomembno, da ste pripravljeni. Osnovne stvari, ki jih potrebujete, so avtosedež, posteljica ali zibelka, plenice, otroška oblačila, odeje, mokri robčki, stekleničke in adaptirano mleko, če ne nameravate dojiti. Čeprav boste sčasoma potrebovali veliko več opreme, je to minimum, ki vam bo omogočil, da prve dni preživite brez stresa. Lažje bo, če si boste osnovne stvari pripravili še pred rojtvom otroka.
- Oprite se na partnerja in mu zaupajte: Skrb za novorojenčka naj bo timsko delo. Če si lahko vaš partner po porodu vzame proste dneve, bo to pomagalo okrepiti vaš odnos in ustvariti močno zvezo. Skupno učenje in reševanje začetnih izzivov lahko ustvarita globoko povezanost. Pogosto se očetje počutijo zapostavljene, ker so matere bolje obveščene o negi otrok, vendar je pomembno, da se tudi oni vključijo. Ne kritizirajte ga, ampak ga podpirajte, da se bo v svoji vlogi počutil koristnega in varnejšega.
- Prosite za pomoč, ko jo potrebujete: Nič ni narobe, če prosite za pomoč, ko čutite, da ne zmorete več sami. Če vam prijatelji ali družina ponudijo pomoč, jo sprejmite. Natančno jim povejte, kaj potrebujete - naj bo to obrok ali varstvo otroka, da lahko zadremate ali se stuširate. Raziskave kažejo, da je pomanjkanje spanja eden največjih izzivov v prvih tednih starševstva, zato lahko vsak trenutek počitka močno vpliva na vaše fizično in čustveno zdravje.
- Naučite si odpuščati za (neizogibne) napake: Skrb za jokajočega otroka je lahko frustrirajoča, zlasti zaradi pomanjkanja spanja in fizičnega okrevanja po porodu. Normalno je biti čustven in razdražljiv. Veliko žensk se sooča s poporodno otožnostjo, ki lahko vključuje žalost, jokavost ali živčnost, vendar običajno izgine po približno desetih dneh. Vzemite si čas za okrevanje in ne pozabite prositi partnerja za podporo - že kratek objem lahko zmanjša stres.
- Ne pozabite, da bo sčasoma lažje: Čeprav so prvi tedni običajno kaotični, bo sčasoma vse lažje. Vaš dojenček se bo uvedel v rutino spanja in hranjenja, postali boste bolj izkušeni pri skrbi zanj in vaše telo si bo opomoglo.
Vpliv starševskega odnosa na razvoj otroka
Obdobje od spočetja do 1. leta starosti otroka je ključno za razvoj posameznikovih vzorcev odnosov in dinamike v njih, občutij do sebe in do drugih, pogleda na svet. V tem obdobju se še posebej intenzivno razvijajo občutki varnosti, samospoštovanja in samozaupanja. Prav tako se razvija podoba doživljanja sebe, podlaga za nadaljnje odnose, sprejemanja sebe in drugih ter doživljanja, koliko bo svet okoli njega zanj varen. Dojenček v tem obdobju zaznava in absorbira mamino ali sproščenost, samozavest, mamino pozitivno držo ali pa zaznava in ponotranja mamino tesnobo, napeto telo, nezmožnost reguliranja občutkov. Vse te izkušnje se zapišejo v njegovo telo in so temelj, na katerem bo gradil svoje celotno življenje. Vsi ti trenutki in odzivi, doživljanje mame, podpore očeta oblikujejo kasnejše - otrokovo, mladostnikovo ter odraslo - zaznavanje sveta ter v veliki meri določajo višino samospoštovanja in mero zaupanja vase, s kakšnimi težavami se bo soočal, kakšne odnose bo imel in kako kakovostno in bogato bo njegovo življenje.
Program "Uglašeno starševstvo": Podpora za starše v prvih letih življenja otroka
Program "Uglašeno starševstvo" zajema 5 srečanj, ki potekajo online po dve šolski uri. Program se osredotoča na ključne vidike starševstva v prvih letih otrokovega življenja:
- Povezovanje staršev z dojenčkom v prenatalnem obdobju: Spoznavali bomo, kako mamino počutje v nosečnosti vpliva na razvoj ploda, kakšno vlogo ima partner v tem obdobju in kako pomembno je, da se že v tem obdobju povezujemo z dojenčkom. Spoznali bomo načine povezovanja z dojenčkom, prostor pa bo tudi za vse fantazije, strahove, dileme in predsodke, saj je pomembno, da o njih spregovorimo. Tako jih ne bo nosil vaš dojenček.
- Naravni porod in pomen le-tega za dojenčka in mamico: Raziskovali bomo, kako pomemben je naravni porod za mamo in dojenčka, kaj se takrat dogaja v telesu mame, kakšno moč ima ženska in kako se lahko bolečino uporabi v svoj prid. Pomembno je poslušati in spoštovati naraven ritem in materine telesne občutke ter občutke in dojenčka ter pomen vloge moškega pri porodu.
- Prvi tedni po porodu: Starša sta preplavljena z različnimi občutki, hormoni ženske so v polnem pogonu. Vse je novo: za mamo, za očeta, za novorojenčka. Morda vemo, kako je novorojenčka potrebno obleči, kako ga pestovati, patronažna sestra nam bo pokazala kako negovati njegov popek, kako ga okopati. Ob tem imamo morda težave z vnetimi bradavicami ali pa z bolečo brazgotino prerezanega presredka. Koliko pa vemo o tem, kako vse to doživlja naš dojenček? Težko zdržimo njegov jok? Občutimo njegov strah, ko se ponoči prebudi? Kako se počutim jaz, mama: se soočam z negotovostjo ob poplavi nasvetov mame, tašče, sosedov in prijateljic? Me partner lahko razume ob poplavi občutkov? Nisem gotova, če prepoznam potrebe dojenčka? Sem vznemirjena in je vznemirjen moj dojenček? Se sploh lahko povežem z dojenčkom? Skupaj bomo skušali naslavljati vprašanja in iskati odgovore na različne pomisleke.
- Uglašen kontakt z dojenčkom: Spoznali bomo, kaj pomeni uglašen odnos, kako ga naravno vzpostavimo, kakšno vlogo ima oče, s kakšnimi izzivi se ob tem srečujemo in kako jih lahko rešimo. Govorili bomo o poseganju drugih ljudi (babic, dedkov, tet, stricev, prijateljev in tujcev) v dojenčkov osebni prostor in kako se poleg vsega uglasiti še na potrebe sorojencev. Prostor bo tudi za vse konkretne dileme in vprašanja.
- Razvoj navezanosti pri dojenčku in vpliv stila navezanosti na kasnejše življenje in odnose: Navezanost, ki jo razvijamo v primarnih odnosih, odraža naše doživljanje sveta, dojemanje in vrednotenje sebe ter se odraža v dinamiki z drugimi. Otrok v odnosu z okoljem gradi svoj psihični aparat.
Prijavite se na e-nasvete strokovnjakov Univerze Sigmunda Freuda Dunaj, podružnica Ljubljana, Vodja oddelka za psihologijo.
Samostojnost in čustvena podpora: Umetnost starševstva
Ob prihodu novorojenčka lahko pride do sprememb v dinamiki partnerskega odnosa. Skrb za otroka pogosto postane prioriteta, kar lahko partnerstvo potisne v ozadje. Vendar pa je ključno, da pari aktivno skrbijo za svoj odnos, saj je njuna povezanost temelj zadovoljstva celotne družine. Vpeljevanje "servisa odnosa", kot so zmenki, pogovori o odnosu ali skupni hobiji, je pomembno za ohranjanje intimnosti in razumevanja.
Pomembno je tudi zavedanje, da otrok ne more in ne sme biti ves čas perfektno funkcionalen. Če se otrok razvija v smeri, da je vedno priden, pozoren, ustrežljiv in zaposlen, to podpira razvoj samozadostnosti namesto samostojnosti. Če vas lasten otrok vznemirja in moti, je to alarm, da je treba nekaj pri sebi spremeniti, razumeti, sprejeti in se umiriti. Otroci so življenje, navihanost, neprestani "žuboriž". Če vas to živcira, je to zelo žalostno in krivično, in je po navadi signal, da je bilo tudi vaše otroštvo zahtevno, boleče ipd. ter da so potrebne spremembe, da bo polnost življenja lahko zopet vzklila.
Starši, ki zmorejo prilagoditi svoje zahteve glede na otrokovo stanje ter mu nuditi sočutno podporo namesto stroge doslednosti, bogatijo odnos z otrokom in prispevajo h gradnji medsebojnega razumevanja. Ni redko, da otrok določeno sposobnost ali veščino že usvoji, potem pa je v življenju ne zmore vedno ustrezno uporabiti. Zrelost staršev se odraža tudi v tem, da zmorejo vsakič znova presoditi, ali bodo pri določeni zahtevi, pravilu vztrajali za vsako ceno in bodo zmogli prepoznati otrokovo stisko, utrujenost in mu v določeni situaciji pomagati. Ob tem pa se ne bodo ustrašili svoje nedoslednosti, temveč razumeli to kot barvitost življenja in sočutje, ki je gradnik odnosov. Dober primer je obuvanje čevljev, ko pridejo starši po otroka v vrtec. Otrok se zmore pri 3 letih obuti sam. To stori z veseljem, vendar ko je spočit, motiviran. Po varstvu v vrtcu je pogosto utrujen, naveličan tistega dneva, stres je na visoki stopnji ipd. Vztrajanje pri veščini je lahko tudi pregrobo. Če starši ne zmorejo prepoznati otrokove stiske in se odzvati primerno na situacijo ter ga občasno obujejo sami, otrok zato ne bo zaostajal v razvoju samostojnosti. Vendar bo pridobival izkušnje sočutja ter spoznaval, da mu, ko je v stiski, pripada pomoč. Krmarjenje med pravili in prožnostjo je umetnost, za katero je potrebno razvijati čustveni stik s sabo in z otrokom. Rezultira pa v občutku ljubljenosti in globoke povezanosti ter pripadnosti.