Nosečnost je obdobje izjemnih telesnih sprememb, ki prinaša s seboj številna vprašanja in pomisleke, zlasti ko gre za zdravje matere in nerojenega otroka. Ena izmed manj pogostih, a potencialno resnih nevšečnosti, ki se lahko pojavijo v nosečnosti, so sončne opekline. Čeprav se zdi, da so sončne opekline neposredno povezane predvsem s poškodbami kože, lahko v nosečnosti predstavljajo dodatno skrb zaradi možnih zapletov in vpliva na razvoj ploda. Ta članek bo podrobno obravnaval vzroke za nastanek sončnih opeklin v nosečnosti, njihove morebitne posledice ter smernice za pravilno oskrbo in zdravljenje, pri čemer bomo izhajali iz ponujenih informacij in strokovnih smernic.
Razumevanje sončnih opeklin: Od vzroka do stopnje poškodbe
Sončna opeklina je akutna vnetna kožna reakcija, ki se pojavi zaradi dolgotrajne izpostavljenosti ultravijoličnim (UV) žarkom sonca ali umetnih virov, kot je solarij. Sonce je vir energije in življenja ter vitamina D, ki spodbuja pozitivno energijo in dobro voljo, zato ga ne smemo jemati kot sovražnika. Vseeno ima lahko na ljudi tudi neprijeten vpliv - UV-žarke. Večino škodljivih učinkov se pripisuje UVA in UVB žarkom.
Poznamo tri vrste UV-žarkov: UVC-žarke zadrži že plast ozona, tako da ne pridejo do zemeljskega površja. Bolj znani so nam UVA- in UVB-žarki. UVB-žarki povzročajo opekline kože, UVA-žarki pa kožo starajo in smo jim izpostavljeni vsak dan, tudi tedaj, ko sonce ne sije. Kot zanimivost povejmo, da UVA-žarki prodrejo tudi skozi steklo. UVA-žarki so prisotni skozi vse leto, tudi v oblačnih dneh. Prodrejo skozi oblake, steklo in povrhnjico. UVA žarki prodirajo globlje v kožo kot UVB žarki, pri čemer nenehno uničujejo ključne snovi v koži (elastin in kolagen), ki zagotavljajo čvrstost in elastičnost kože. Povzročajo torej fotostaranje oziroma prezgodnje staranje kože. Odgovorni so tudi za nastanek določenih vrst malignih (rakavih) sprememb na koži. UVB žarki prodirajo v zgornje plasti kože kjer povzročijo vnetje in sončne opekline. Ker slabijo imunski sistem, povzročajo tudi izbruh herpesa. Odgovorni so za alergijske reakcije in nastanek nekaterih vrst kožnega raka. Zato je pomembno, da kožo zaščitite tako pred UVA kot tudi UVB žarki.
Sončno opeklino prepoznamo glede na njen klinični izgled. Rdečina kože ali eritem se običajno razvije v 3 do 5 urah po izpostavitvi soncu in doseže vrhunec v 12 do 24 urah. Običajno izzveni v 3 do 7 dneh, mehurji pa naj bi se zacelili v 7 do 10 dneh. Luščenje kože se lahko nadaljuje tudi 7 do 10 dni po izpostavitvi soncu. Večina kožnih sprememb sončnih opeklin bo sčasoma izginila, zlasti pri sončnih opeklinah, ki jih je mogoče obvladati doma s konzervativnim zdravljenjem. V hujših primerih se na koži pojavijo tudi mehurji, kasneje pa se koža začne luščiti. Pogosto se pri sončnih opeklinah pridružijo še slabo počutje, glavobol, mrazenje ali povišana telesna temperatura.
Vzroki za sončne opekline v nosečnosti: Pogosti in manj pogosti scenariji
Nosečnost sama po sebi sicer ne poveča nagnjenosti k sončnim opeklinam, vendar se lahko zaradi spremenjenega telesnega položaja, zmanjšane okretnosti ali enostavne nepazljivosti poveča tveganje za nepredvidene situacije. Zelo močnemu ultravijoličnemu žarčenju naj bi se nosečnice izogibale. Paziti bi morale predvsem na to, da solarij uporabljajo le kratek čas, če ga že "morajo", menijo v nemškem ginekološkem društvu BVF.
Nosečnice, ki imajo že tako izrazitejšo pigmentacijo, z uporabo solarija tvegajo še močnejšo obarvanost. Sicer ni dokazano, da naj bi solarij v prvih mesecih nosečnosti škodil plodu, je pa vseeno priporočljivo, da si bodoče mamice med uporabo zavarujejo trebušček. Najbolje je, da ga pokrijejo z brisačko. Med nosečnostjo se soncu raje izogibajte, če pa ne gre drugače, uporabljajte pokrivala in sončna očala.
Sončne opekline se lahko pojavijo tudi v hladnih, oblačnih ali meglenih dneh. Izpostavljenost soncu v oblačnih dneh se sicer zmanjša za približno 20 %. Ne glede na to, ali ste noseči ali ne, pretiravanje s sončenjem škoduje vaši koži. Pretiravanje z izpostavljanjem sončnim žarkom povzroča hitrejše staranje kože in povečuje možnosti za pojav malignega melanoma oziroma kožnega raka. V želji, da bi bili lepo zagoreli, pa prepogosto še vedno na to pozabljamo, saj lepo porjavelo polt povezujemo z lepšim in bolj zdravim videzom. To velja tudi za nosečnice, ki bi se še bolj morale zavedati rizičnih dejavnikov, ki jih sonce lahko povzroča nerojenemu otroku. Psihologi pravijo, da se večina nosečnic ne počuti privlačno in tudi zato se številne ženske v nosečnosti pretirano sončijo, ne da bi se zavedale možnih škodljivih posledic.
Poleg vsega zgoraj omenjenega so se sončne opekline pogosteje pojavile pri ljudeh, ki so uporabljali losjone za porjavitev, pri ljudeh, ki so bili v poletnem času močno fizično aktivni, pri ljudeh, ki so čezmerno pili alkohol in pri prekomerno težkih. Fizična aktivnost v poletnem času mnogokrat pomeni fizično aktivnost na prostem, kar poveča izpostavljenost sončnim žarkom. Tveganje za nastanek sončnih opeklin se poveča tudi pri ljudeh, ki so v preteklosti že imeli sončno opeklino in pri ljudeh, ki dopustujejo na visoki nadmorski višini. Sončne opekline naj bi se vsako leto pojavile pri do 30 % ljudi. Posamezniki s Fitzpatrickovim tipom kože od I do III in osebe stare od 18 do 29 let imajo večjo verjetnost za sončne opekline. Dejavnosti na prostem v poletnih mesecih recimo na dopustu lahko povečajo izpostavljenost sončnim žarkom do 50 %. V Avstraliji in na Novi Zelandiji vsako leto poročajo o najvišji pojavnosti melanoma, ki ga je pogosto mogoče pripisati sončnim opeklinam, ki bi jih bilo mogoče preprečiti.
Nekatera zdravila lahko povečajo občutljivost kože na sonce. Koža pretirano reagira na sončno svetlobo, zato lahko staknete opekline tudi, če niste bili preveč na soncu. Pri katerih zdravilih morate biti posebej previdni? Fotosenzibilna zdravila imajo posebno kemično sestavo, ki se spremeni, ko pride v stik z UV žarki.
- Antibiotiki: Nekateri so manj odporni na sončne žarke, ko jemljejo antibiotike.
- Oralna kontracepcija: Ženske so lahko zaradi določenih oblik oralne kontracepcije bolj nagnjene k opeklinam. Tveganje povzročajo vse tabletke, ki vsebujejo estrogen in progestin.
- Zdravila proti aknam: Za zdravljenje aken se pogosto predpisujejo derivati vitamina A, npr. akutan in retin-a.
Posledice sončnih opeklin v zgodnji nosečnosti: Vpliv na mater in plod
Medtem ko so lokalne posledice sončnih opeklin (bolečina, rdečina, mehurji) neposredne, je skrb v nosečnosti usmerjena predvsem v morebitne sistemske učinke ali vpliv na plod.
- Pregrevanje telesa nosečnice: To lahko vodi do spinalnih deformacij ploda. V nosečnosti bi se morali izogibati vseh aktivnosti, ki lahko vodijo v pregrevanje telesa (sončenje, solarij, savna itd.), še posebej pa v prvem trimesečju. Premočno sonce ni dobro tudi za plod, saj se poveča telesna temperatura matere in posledično tudi plodu. Sonce običajno pospeši tudi otekanje nog in zastoj limfe v telesu. Nosečnice veliko težje prenašajo vročino kot običajni ljudje, zato je dobro, da imajo ob sebi nekoga, ki pazi na njihovo počutje. Zaradi vročine se lahko njihov pritisk zelo zniža in imajo vrtoglavico. V vročih poletnih dneh naj si raje kot sončenje privoščijo čim več počitka v senci in hladu.
- Izpostavljanje UV-žarkom se povezuje z zmanjšanjem koncentracije folne kisline v krvi. Znano je, da folna kislina preprečuje pojav razvoja nepravilnosti nevralne cevi pri zarodku in je zato izjemno pomembna v prvem trimesečju nosečnosti.
- Pojav alergije, srbečice, rdečice in tudi opeklin. Koža je zaradi spremenjenega hormonskega ravnovesja v nosečnosti namreč še bolj občutljiva.
- Zaradi pretiranega znojenja in premalo pitja lahko pride do dehidracije organizma. Dehidracija vodi v zmanjšanje količine amnionske tekočine. V nosečnosti se amnionska tekočina vsako uro zamenja s približno 200 mililitrov vode, ki je prisotna v organizmu. V primeru dehidracije to ni možno.
- Lahko pride do prekomerne pigmentacije (melazme) po obrazu. Prekomerna pigmentacija je pogosta sprememba v nosečnosti, ki se pojavlja v obliki temnih lis na obrazu, predvsem na čelu, po licih in na nosu. Ob izpostavljanju soncu, pa se ta težava še poslabša.
Bolečina in nelagodje: Sončne opekline povzročajo bolečino, ki je lahko v nosečnosti še bolj neprijetna zaradi hormonskih sprememb in občutljivosti.
Tveganje okužbe: Odprte rane, zlasti pri globljih opeklinah ali počijočih mehurčkih, predstavljajo vstopno točko za bakterije. Nosečnice imajo lahko nekoliko oslabljen imunski odziv, kar povečuje tveganje za okužbe. Zato je ključnega pomena pravilna higiena in zaščita rane.
Sistemski vpliv: Pri zelo obsežnih sončnih opeklinah (nad 30 % telesne površine) se lahko sproščajo vnetni mediatorji, ki povzročijo sistemski vnetni odziv in lahko vplivajo na celotno telo. Vendar so takšne poškodbe v nosečnosti izjemno redke in običajno zahtevajo bolnišnično obravnavo.
Vpliv na plod: Neposredno škodovanje plodu zaradi sončnih opeklin je malo verjetno. Vendar, kot je omenjeno v strokovnih odgovorih, lahko pri zelo hudih epidermalnih opeklinah s povišano telesno temperaturo in mrzlico pride do sproženja izločanja številnih produktov razgradnje celic kože in citokinov, kar bi teoretično lahko vplivalo na nosečnost. Če se pojavi močna bolečina, rdečina, dodatna vročina ali pa maternica začne krčiti bolj kot običajno, je nujno obiskati zdravnika ali urgenco.
NAJPOMEMBNEJŠI VITAMIN ZA OČI! Preprosto poskrbite za zaščito in trajno zdravje oči...
Alergija na sonce v nosečnosti
Zelo pogost pojav, ki zajame približno 20 odstotkov populacije in je še v porastu zaradi vse večje ozonske luknje, je tudi alergija na sonce, ki je v nosečnosti še izrazitejša zaradi večje preobčutljivosti kože. Alergija na sonce pravzaprav ni alergija v pravem smislu, ampak gre za preobčutljivost kože na sonce. Najpogosteje se alergija pojavi v prvih sončnih dneh, postopoma pa se preko poletja ta preobčutljivost zmanjšuje in simptomi postajajo blažji. Vendar so v težjih primerih in ob ponavljajočem se izpostavljanju soncu ti simptomi lahko prisotni vsakokrat, ko gremo na sonce. Najpogosteje se alergija razvije na obrazu, po vratu, rokah in nogah. Težave z alergijo na sonce so izrazitejše pri ženskah in se pričnejo nekje med 25. in 35. letom starosti.
Da nas je ujela alergija, povezana s soncem, bomo ugotovili še isti, dan, morda že nekaj ur po izpostavi. Na koži se pojavi koprivnica ali drobni mehurčki, napolnjeni s tekočino, ki obupno srbijo. Največja napaka je, če te mehurčke nezavedno spraskamo do krvi - takrat se poletno veselje konča. Traja namreč od 10 do 15 dni, da se koža ponovno zaceli in obnovi.
Pri nekaterih pa se pojavljajo reakcije, za katere mislimo, da so alergije na sonce, v resnici pa so le alergične reakcije na sredstva, ki smo jih nanesli na kožo, vključno s kremami za sončenje.
Zaščita pred soncem med nosečnostjo: Ključ do varnega poletja
Nosečnice morajo biti posebno pozorne, saj naj v času nosečnosti ne bi jemale nobenih zdravil in uporabljale čim manj kozmetičnih sredstev, ki ščitijo pred opeklinami ali alergijami. Če se noseča ženska odloči za uporabo slednjih, naj se pred tem posvetuje s svojim zdravnikom. Sporne so predvsem kemične sestavine, ki prodirajo globlje v kožo in s tem tudi v krvni sistem. Po krvi pa do še nerojenega otroka prihaja hrana. Zato bodite pazljive in si raje priskrbite kreme, ki imajo posebne oznake ter so za nerojenega otroka neškodljive. Dobite jih v zeliščnih lekarnah in trgovinah z zdravo prehrano. Prav tako za nosečnice niso primerni solariji in vsi nenaravni posegi v času nosečnosti.
Kreme za zaščito pred soncem: Kakovostna izbira
Večina zaščitnih krem, ki jih najdemo v slovenskih trgovinah, je uvoženih. Kratica SPF izvira iz angleščine in pove, kakšna je stopnja zaščitnega faktorja (ang. sun protecting factor). Številna sredstva za sončenje namreč ščitijo le pred nezaželenimi opeklinami, torej pred UVB-žarki, ne pa tudi pred UVA-žarki. Sestavine, katerih ime se konča s -cinamat in -salicilat, ščitijo samo pred UVB-žarki. Sestavini avobenzon in parsol ščitita samo pred UVA-žarki. Oksibenzon, titanov dioksid in cink ščitijo tako pred UVA- kot UVB-žarki. V zaščitnih sredstvih so sestavine, ki delujejo kemično, in sestavine, ki delujejo fizično. Kemične sestavine so tiste, ki jih koža vsrka in delujejo globinsko - vplivajo na UV-žarke, ki jih vsrka koža. Večina jih ščiti le pred UVB-žarki. Fizično delovanje zaščitnih sredstev je omejeno na površino kože: UV-žarke odbijajo, delujejo pa večinoma le na UVA-žarke. Mnoge kreme vsebujejo sestavine obeh vrst, zato ponujajo optimalno zaščito.
Potrebno je ločiti dve vrsti zaščite pred soncem:
- Naravno, mineralno (mehanska oz. fizična) zaščito kože, ki UV žarke odbija. Sem sodita cinkov oksid in titanov dioksid. Ta ima širši spekter delovanja, ščiti pred UVA in UVB žarki, brez draženja kože s sintetičnimi sestavinami. Titanov dioksid in cinkov oksid sta tudi veliko bolj vzdržljiva od sintetičnih produktov in je zato nanos zaščitne kreme potreben redkeje.
- Kemično zaščito, ki vpija UV žarke. Pri klasičnih oziroma t.i. sintetičnih kremah pa lahko zaradi sintetičnih sestavin pride do draženja že ob samem stiku s kožo, kreme vsebujejo kemične UV filtre, ob izpostavljanju soncu pa se na koži pričnejo kemične reakcije na nivoju aktivnih in neaktivnih sestavin. Kot posledica se lahko pojavijo vnetja, opekline, alergične reakcije, spremembe pigmenta in fotogenotoksični učinki (spremembe DNK). Govorimo o tem, da so nekatere sestavine v kremah za sončenje fototoksične, kar pomeni, da postanejo strupene, ko so izpostavljene soncu.
Raziskave kažejo, da številne snovi, ki se uporabljajo za kemične UV filtre (4-MBC, OMC, oxybenzone, octyl-dimethyl-PABA in octinoxate) vplivajo na delovanje endokrinega sistema. Gre za snovi, ki motijo hormonske aktivnosti in produkcijo. Preko tega vplivajo na mnoge bolezni tako pri moških kot pri ženskah, vključno z rakom na dojkah (rak mlečnih žlez) in rakom reproduktivnih organov. Raziskava je pokazala, da je enotedenska izpostavitev moškega trem najbolj pogostim kemičnim UV filtrom (oxybenzone, 4-MBC in octinoxate), imela značilen vpliv na padec nivoja testosterona in estradiola.
Na srečo obstaja že kar nekaj krem za sončenje, ki svojo funkcijo varovanja pred sončnimi žarki opravijo prav tako dobro, vendar z veliko manjšim tveganjem zastrupljanja oziroma drugih škodljivih posledic. Za nosečnice so priporočljivi izdelki, ki vsebujejo najkakovostnejše rastlinske sestavine oziroma rastlinska olja (oljčno, mandljevo, jojoba olje itd.) in ekstrakte (kamilica, ognjič, aloja itd.).
V času, ko so temperature najvišje in je visok tudi UV-indeks, je obvezno, da preparat za zaščito pred soncem poleg UVA in UVB zaščitnega filtra z visoko stopnjo zaščite vsebuje tudi mehanske filtre (titan-dioksid in cink-oksid). Takšne kreme pomagajo preprečiti pojav rdečice in opeklin ter preprečujejo, da bi se pretirana nosečniška pigmentacija še poslabšala. Zaščitno kremo je potrebno nanesti na kožo 30 minut pred izpostavljanjem soncu in ponoviti nanos vsaki dve uri.
Zaščitni faktor SPF najmanj 15 je priporočljiv, vendar je v nosečnosti najbolje uporabiti kreme z višjim zaščitnim faktorjem, idealno SPF 30 ali celo 50. Višji zaščitni faktor pomeni časovno daljšo zaščito. Pomembno je, da pred nakupom kreme preverite, ali le-ta zagotavlja zaščito proti UVA in UVB žarkom. Na trgu namreč obstajajo tudi kreme, ki imajo zaščito zgolj proti UVA, vendar ne proti UVB žarkom, in obratno.
Priporočila za zaščito pred soncem v nosečnosti:
- Izogibanje sončenju in solariju: Čim več časa je dobro preživeti v senci.
- Pitje večjih količin tekočine: To preprečuje morebitno dehidracijo organizma. Poleti popijte še več vode, kot običajno. Če bo to tri litre na dan, vam ne bo prav nič škodilo.
- Nošenje klobuka s širšimi krajci: To ščiti obraz, ramena in dekolte ter pomaga pri manjšem pregrevanju telesa.
- Obvezno nošenje sončnih očal: Za zaščito oči pred UV žarki.
- Izogibanje soncu med 10. in 15. uro: Ko so sončni žarki najmočnejši. Izogibajte se močnemu soncu med 11. in 17. uro. Če se odpravljate na svež zrak, v naravo ali na plažo, je najbolje, da to storite v jutranjih in dopoldanskih urah ter pozno popoldan. Ker so dnevi poleti daljši, to ne bo težava in vsekakor boste ujeli še nekaj zdravih sončnih žarkov, ki vas bodo prijetno pobožali.
- Uporaba krem in losijonov z višjim zaščitnim faktorjem (SPF najmanj 15), ki imajo visok faktor zaščite pred UVA- in UVB-sončnimi žarki.
- Nanos zaščitne kreme 30 minut pred izpostavljanjem soncu in ponovitev vsaki dve uri, ter po vsakem kopanju.
Prva pomoč in zdravljenje sončnih opeklin v nosečnosti
Pravilna prva pomoč je ključna za zmanjšanje obsega poškodbe in preprečevanje zapletov.
- Ohladite opeklino: Takoj po poškodbi prizadeto mesto ohladite pod tekočo hladno vodo. Voda naj bo hladna, vendar ne ledena. Hladite do trenutka, ko bolečina popusti, kar lahko traja tudi več kot 15 minut. Kot vsako opeklino tudi sončne najprej hladimo. Če smo bili izpostavljeni nečistemu okolju (pesek, zemlja, rastline), opečeno področje najprej umijemo z blago milnico. Opečeni del telesa se lahko tušira s hladno vodo ali pa se nanj polaga hladne obkladke.
- Odstranite oblačila in nakit: Če so oblačila prilepljena na kožo, jih ne vlecite na silo, ampak jih obrežite. Odstranite ves nakit (prstane, zapestnice, ure) z opečene okončine, preden se koža začne oteževati.
- Ne predirajte mehurčkov: Če se na površini kože pojavijo mehurčki, jih zaradi možnega razvoja okužbe ne smete dotikati ali odpirati. Če počijo, območje sprtejte pod tekočo vodo.
- Razkužite in navlažite (po potrebi): Po temeljitem spiranju in ohlajanju lahko rano razkužite z ustreznimi pripravki in jo nato prekrijete s tanko plastjo gela za rane. Ta gel ščiti rano pred izsušitvijo in zagotavlja takojšnje olajšanje. Na poškodovano kožo lahko večkrat dnevno nanesemo aloe vero, vlažilni losjon ali ribje mazilo. Za hitrejše celjenje sta torej pomembni dve stvari: da področje ostane čisto in ves čas navlaženo.
- Povijte rano: Opeklino povijte s sterilnim povojem. Preverite, da povoj ni pretesen.
- Nadzor nad bolečino: Za lajšanje bolečine lahko uporabite analgetike, kot je paracetamol ali ibuprofen, ki so v nosečnosti običajno varni v priporočenih odmerkih. V primeru močnih bolečin se posvetujte z zdravnikom.
Galenski laboratorij Gorenjskih lekarn, izdeluje pripravke s katerimi si lahko lajšamo sončne opekline. To sta Panthol losjon in Ribje mazilo. Panthol losjon vsebuje dekspantenol, ki dobro prehaja v kožo in se v kožnih celicah pretvori v pantotensko kislino ali vitamin B5. Ta spodbuja obnavljanje poškodovanega kožnega tkiva, blaži vnetje in zadržuje vlago v koži. Ribje mazilo pomaga pri obnovi kože ob blažjih sončnih opeklinah ter površinskih kožnih poškodbah. Vsebuje vitamin A in D3, ki spodbujata obnavljanje kože in njeno celjenje.
Dojenčki in sonce
Velja nepisano pravilo, da otrok do dopolnjenega prvega leta starosti soncu ne izpostavljamo, pa tudi kasneje jih umaknemo s sonca, predvsem med 11. in 16. uro. Po šestem mesecu lahko začnemo uporabljati zaščitne pripravke na mestih, ki jih ni mogoče obvarovati z obleko (obraz, vrat, roke, noge). Pripravki naj vsebujejo predvsem tako imenovane mineralne filtre kot sta cinkov in titanijev dioksid, in čim manj - ali raje nič - dodatkov, dišav in konzervansov.
Pogovor z zdravnikom
Če se noseča ženska odloči za uporabo določenih izdelkov ali se sooča s sončnimi opeklinami, naj se pred tem posvetuje s svojim zdravnikom ali farmacevtom. V primeru dvomov glede zdravljenja opeklin ali uporabe določenih izdelkov v nosečnosti se vedno posvetujte s svojim ginekologom ali osebnim zdravnikom. Pred morebitnim potovanjem na morje ali obiskom bazena pa se vseeno posvetujte s svojim zdravnikom ali ginekologom, ki vam bo dal zeleno luč glede na vaše počutje, napredovano nosečnost in rezultate rednih pregledov in preiskav. Nosečnice naj poskrbijo najprej za varnost, saj jim že manjša neprijetnost lahko pokvari dopust. Bolje je načrtovati manj zahtevne poti, ki pa so vseeno zanimive in prijetne.
tags: #soncne #opekline #v #nosecnosti