Hranjenje dojenčka je ključen proces za njegov razvoj in zdravje, ki pa se staršem včasih zdi zapleten, saj se pojavlja veliko vprašanj. Medtem ko je peroralno hranjenje, bodisi z dojenjem ali stekleničko, običajno, obstajajo situacije, ko ta način ni mogoč. V takih primerih na pomoč priskoči sonda za hranjenje. Ta članek bo poglobljeno raziskal uporabo sond za hranjenje pri dojenčkih, vključno z navodili za uporabo, izbiro ustrezne opreme in reševanjem pogostih težav, ki se lahko pojavijo.
Zakaj je sonda za hranjenje potrebna?
Sonda za hranjenje, znana tudi kot želodčna cevka ali G-cevka, je medicinski pripomoček, ki se uporablja za posameznike, ki zaradi različnih zdravstvenih stanj ne morejo uživati hrane peroralno. Pri dojenčkih je ta potreba še posebej izrazita, saj je njihov organizem še v razvoju in potrebuje stalen in zadosten vnos hranil.
Ena od primarnih uporab sond za želodčno hranjenje je pri dojenčkih s težavami pri požiranju ali disfagijo. Posamezniki, ki so utrpeli možgansko kap, travmatično poškodbo možganov ali imajo nevrološke motnje, kot je cerebralna paraliza ali Downov sindrom, lahko imajo težave s požiranjem, kar jim otežuje pravilno uživanje hrane. Hranjenje s pomočjo cevke ali z brizgalko in sondo je eden od načinov zagotavljanja zadostnega energijskega vnosa v teh primerih. Na brizgalko je priključena hranilna sonda, ki je lahko pritrjena tudi na dojko. Konica sonde je v predelu vrha bradavice.
Druga medicinska uporaba sond za želodčno hranjenje je za otroke s prebavnimi motnjami ali po operacijah na prebavilih. Določena zdravstvena stanja, kot so Crohnova bolezen ali vnetna črevesna bolezen, lahko vplivajo na sposobnost prebavnega sistema, da absorbira hranila iz hrane. V takih primerih enteralna prehrana preko sonde postane ključna za ohranjanje zdravja.
Otroci z različnimi prirojenimi nepravilnostmi, kot so razcepljeno nebo, ali rak, lahko prav tako potrebujejo želodčno hranilno cevko. Pri teh stanjih je lahko že samo sesanje in požiranje izziv, zato sonda zagotavlja neposreden dostop do hranil.
Nazadnje, nekateri posamezniki, vključno z dojenčki, morda potrebujejo želodčno cevko za hranjenje zaradi oskrbe ob koncu življenja ali paliativne oskrbe. S staranjem lahko mnogi od nas zaradi različnih osnovnih bolezni ali stanj izgubijo sposobnost peroralnega uživanja hrane. V kolikor otrok ni sposoben požirati, se poskuša zagotoviti zadosten energijski vnos z enteralno prehrano, kar pomeni, da se hrani otroka s pomočjo hranilne cevke. Enak način prehrane se uporablja pri otrocih s povečanimi potrebami po energiji zaradi kronične bolezni in pri zdravljenju s posebnimi dietami.
Vrste sond za hranjenje in njihova uporaba
Obstaja več vrst sond za hranjenje, ki se razlikujejo po namestitvi in uporabi.
Nazogastrična sonda
Nazogastrična sonda se vstavi skozi nos in vodi v želodec. Uvaja jo medicinska sestra po čisti metodi, ker se v prebavilih nahajajo črevesne bakterije. Pri življenjsko ogroženih kirurških bolnikih jo uvede po aseptični metodi, ker so zaradi imunske oslabljenosti še bolj ogroženi, prav ta način pa prepreči dodaten vnos bakterij. Hranjenje po nazogastrični sondi se uporablja pri otrocih, ki potrebujejo hranjenje po cevki manj kot mesec dni.
Postopek uvajanja nazogastrične sonde vključuje več korakov:
- Po steriliziranju želodčne cevi navlažite zunanjo stran cevi s toplo vodo in jo vstavite neposredno v požiralnik (ne uporabljajte maziva za olje).
- Treba je potrditi, da je želodčna cev res v želodcu, preden je mogoče izvesti nosno hranjenje. To se lahko stori z vbrizgom zraka in poslušanjem zvoka v želodcu ali z aspiracijo želodčne vsebine.
- Količina hranjenja mora strogo upoštevati zdravnikov nasvet, saj je zmogljivost želodca novorojenčka majhna.
- Temperatura mleka in vode mora biti primerna, ne prehladna ali preveč vroča.
- Če je treba dajati zdravila skozi želodčno cev, je treba zdravilo pred injiciranjem fino zmleti in zmešati s toplo vodo. Po dojenju in zdravilih si injicirajte majhno količino tople vode, da se izognete blokadi želodčne cevi.
- Pred naslednjo uporabo je treba pred hranjenjem umakniti vse tekočine v želodcu, da se preveri, ali je prišlo do zastoja.
- Hitrost nazogastričnega hranjenja mora biti počasna, bočni položaj pa je treba vzeti po nazogastričnem hranjenju, da se prepreči bruhanje, zadušitev in zadušitev.
- Med nazogastričnim hranjenjem držite usta čista.
- Če med krmenjem po nosu pride do bruhanja, je treba injiciranje takoj ustaviti in preveriti razlog ali pravočasno spremeniti količino mleka.
Pravilna pritrditev nazogastrične sonde z lepilnim trakom, s katerim jo obvijemo, in s kraki traku zalepimo na nos, je ključna. Uporabimo lahko namenski obliž, ki je oblikovan tako, da olajša pritrditev. Obliž zamenjamo, ko je umazan ali razmočen. Pred menjavo kožo umijemo s toplo vodo in milom, pri čemer ne uporabljamo dražečih tekočin, npr. alkohola ali bencina. Zbiralno vrečko ali sukcijski sistem je treba namestiti na primerni razdalji, da lahko bolnik neovirano obrača glavo. Pravilna namestitev preprečuje vlečenje sonde in možni nastanek razjede nosnice zaradi pritiskanja. Higienski postopki vključujejo čiščenje nosnic s toplo vodo in mehkim sanitetnim materialom ali krpico, umivanje površine sonde s toplo vodo in milom ter ustno nego najmanj petkrat dnevno. Opazovanje morebitnega draženja, vnetja, razjede nosnice je pomembno. Preverjanje, merjenje in beleženje količine izločene vsebine po razbremenilni sondi ter količine prejete hrane ali tekočine po nazogastrični sondi je prav tako nujno. Bolnika je treba hraniti v Fowlerjevem položaju (z vzdignjenim vzglavjem za 30 stopinj), da bi preprečili regurgitacijo. Balon ostane napihnjen še vsaj dve uri po hranjenju.
Gastrostomska sonda (PEG)
Otroke, ki potrebujejo enteralni način prehrane dlje časa, se hrani skozi gastrostomo. Skozi trebušno steno v želodec se vstavi hranilna stoma na kirurški ali nekirurški način. Nekirurški način vstavitve cevke za hranjenje - perkutano endoskopsko gastrostomo (PEG) se vstavi v želodec s pomočjo endoskopa. PEG je v zadnjih letih postala razširjena metoda enteralnega načina hranjenja tako pri odraslih, kot tudi pri otrocih. Ta metoda je manj invazivna kot tradicionalna kirurška gastrostomija in omogoča hitrejše okrevanje.
Sistem nadomestnega hranjenja (SNS)
Vedno več mam se odloča za druge načine dohranjevanja, kadar je to mogoče, bodisi preko kapalke, žličke, injekcije. Zelo uporaben je tudi sistem nadomestnega hranjenja SNS (suplemental nursing system). Lahko ga naredimo sami ali ga kupimo. Sestavna dela SNS sistema sta plastična posodica ali običajna navzdol obrnjena steklenička ter sonda ali cevka, ki je napeljena iz stekleničke, preko katere dojenček dobiva mleko. Mama lahko nato prilagodi debelino cevke - v kupljenih kompletih so priložene tri, debelejša, srednja in tanka. Mama naj na SNS sistemu ne ostaja predolgo, ampak naj postopoma zmanjšuje količino dodanega mleka. Zaupati naj v svoje telo, da je lahko sposobno uskladiti povpraševanje in ponudbo. Pri povečevanju laktacije preko SNS sistema si lahko pomaga tudi z laktogeno hrano, ki telesu še dodatno pomaga pri nastajanju mleka. Uživa naj krepčilno hrano, polento, sezam, suh pivski kvas, kokosovo vodo, pije čaj grško seno - na splošno pa dovolj in dobro je, dovolj pije ter počiva.
Ta pripomoček je namenjen dojenju, preko katerega otrok prejema izbrizgano žensko mleko ali mlečno formulo in hkrati sesa pri prsih. Suplementer je ustrezen pripomoček, kadar mati želi dojiti, pa to ni možno zaradi naštetih razlogov. Za žensko mleko in mlečne formule se uporablja tanka ali srednja cevka. V stekleničko se nalije mleko, obe cevki se stisneta na pokrovčku stekleničke. Mati si stekleničko obesi okrog vratu. Ena cevka se prilepi tako, da sega približno en centimeter čez vrh bradavice, druga višje na drugo dojko. Hitrost iztoka mleka skozi prvo cevko se uravnava z višino nalepljene druge cevke. Otroka je nato treba dobro pristaviti, ga po potrebi stimulirati, da dovolj na široko odpre usta in zajame dovolj velik del kolobarja dojke. Cevka mora biti med otrokovim nebom in bradavico. Če otrok ni dobro pristavljen, dobiva mleko samo iz suplementerja in nič iz dojke. Pripomoček čistimo z detergentom in toplo vodo, predvsem je nujno biti pozoren na čiščenje cevk, ki jih je potrebno dobro in večkrat sprati.
SNS sistem je odličen za ohranjanje dojenja, saj otrok še vedno stimulira dojko, kar povečuje proizvodnjo mleka. Poleg tega otrok pri sesanju preko sonde še vedno vadi sesalni refleks, kar je pomembno za razvoj pravilnih prehranjevalnih navad. Pomembno je poudariti, da SNS ni namenjen dolgotrajnemu nadomeščanju dojenja, temveč kot prehodna rešitev za vzpostavitev uspešnega dojenja.
Dohranjevanje s sondo in lončkom: Alternativa steklenički
Dojenje in sesanje stekleničke se močno razlikujeta. Medtem ko se mora dojenček za mleko iz dojke potruditi, mu iz stekleničke steče praktično samo od sebe. Pasivno leži v naročju in je hranjen, mleko pa teče skoraj pod kotom 45°. Ker je sesanje po steklenički zanje lažje, se dojenčki pogosto ne želijo več dojiti ali se dojijo samo tako dolgo, dokler je pretok mleka močan. Ta pojav, znan kot sesalna zmeda, lahko močno ogrozi uspešno dojenje.
Da bi se izognili sesalni zmedi, se lahko starši odločijo za alternativne metode dohranjevanja, ki so manj ogrožajoče za dojenje:
- Hranjenje z lončkom: Že novorojenčki znajo piti z lončka. Ta naj bo majhen z malim premerom. Otroka primite v naročje in ga nekoliko dvignite, da ne leži povsem horizontalno. Roke lahko prekrijete s plenico iz blaga, da s svojimi refleksi ne polije vsebine lončka.
- Hranjenje z žličko: Tudi pri tem načinu imate otroka malo višje, enako kot v prvem primeru. Hranjenje z žličko je lahko nekoliko bolj zamudno, vendar omogoča otroku, da postopoma sprejema mleko in se ne prehitro nasiti.
- Dohranjevanje s sondo preko bradavice (SNS sistem): Gre za način dohranjevanja, pri katerem otrok sesa dojko, dodatno mleko pa dobiva po hranilni sondi, ki je speljana preko mamine bradavice v kotiček otrokovih ust. Vedno ko otrok sesa dojko, mu hkrati priteka tudi mleko preko cevke. Tako je nagrajen za trud in delo, istočasno pa mamino telo dobiva vzpodbudo, da naredi še več mleka. Dojke namreč delujejo po principu povpraševanja in ponudbe: kolikor so stimulirane, toliko mleka proizvedejo. Če bi otroka najprej podojili, potem pa mu dali stekleničko (ali lonček ali žličko), bi dobilo mamino telo informacijo, da je količina mleka zadostovala - otrok se je namreč dojil samo nek krajši čas in potrebe po več mleka ni bilo. Z dohranjevanjem na cevki v resnici ustvarjamo podaljšano povpraševanje, kajti otrok sesa še takrat, ko je mleka v dojki malo in bi se sam morda že odstavil.
Mame, ki pri dojenju nimajo dovolj podpore od družine ter zdravstvenih delavcev, same pa se predhodno na dojenje niso pripravljale, ob težavah hitro posežejo po steklenički, češ da je otrok lačen, ker nimajo dovolj mleka. Tudi če to sicer drži, obstaja še kup drugih in za dojenje manj ogrožajočih možnosti za dohranjevanje. Mame, ki želijo dojenje ohraniti, naj se steklenički čim bolj izogibajo. Če otrok razvije močno sesalno zmedo, ga je težko privaditi nazaj na dojenje, zato so lonček, žlička ali sonda boljše rešitve v prehodnem času.
Kako ... vstaviti nazogastrično sondo
Higiena in vzdrževanje sonde
Ustrezna higiena je ključnega pomena pri uporabi sond za hranjenje, da se preprečijo okužbe in druge zaplete.
Higiena stekleničke in pribora
Po vsaki uporabi umijte stekleničko in pribor. V začetku boste stekleničko sterilizirali pred vsakim obrokom. Za vsak tip stekleničke natančno preberite navodila za sterilizacijo, ker bo od tega odvisna uspešnost vzdrževanja in trajnost stekleničke, pa tudi njena neškodljivost za otroka. Po tretjem mesecu je dovolj, če stekleničko umijemo z navadno vodo in detergentom. Natančno je treba umiti vse dele stekleničke, ki smo jih uporabili, ne samo tistih, ki so v stiku z mlekom. Ker se v mleku lahko zelo hitro razmnožijo bakterije, nepopitega mleka nikoli ne pogrevajte. Preostanek mleka vedno zavrzite, umijte stekleničko in potem pripravite novo, sveže mleko. Nastavek za brizgalko je treba po vsaki uporabi očistiti z raztopino detergenta in tekočo vročo vodo, enkrat dnevno pa prekuhati ali sterilizirati.
Nega mesta namestitve sonde
Pri dolgotrajni uporabi sonde je pomembna tudi nega kože okoli mesta namestitve. Izpuščaj zaradi mikroporja (lepilni trak) je pogost in nastane zaradi draženja. Potrebno bi bilo mazanje tega predela, vendar tam potem naslednji mikropor ne bo “držal”. V primeru draženja ali izpuščaja je nujno obiskati pediatra.
Preprečevanje zapletov
Preprečujemo vnos mikroorganizmov, zato hrana v sistemu ne sme stati več kot 24 ur; ostanke zavržemo, hranilni sistem menjamo po 24 urah, pločevinke in steklenice hranimo na sobni temperaturi (hrane ne pogrevamo). Pred dajanjem hrane in zdravil razkužimo spojno mesto na sondi. Hranilno črpalko enkrat dnevno ali ob vidni onesnaženosti očistimo, razkužimo. Pred vsakim ponovnim hranjenjem preverjamo lego in prehodnost sonde ter zastajanje v želodcu; kadar je zastojna količina večja od 200 ml, po zdravnikovih navodilih začasno ustavimo ali upočasnimo hranjenje. Pozorni smo tudi na iztrebljanje.
Hranjenje z nadomestnim mlekom in druge pomisleke
Ko se uporablja sonda za hranjenje, je pogosto potrebno pripraviti nadomestno mleko.
Izbira nadomestnega mleka
Najboljše nadomestno mleko je tisto, ki ga dojenček sprejme in pri kateri dobro telesno napreduje. Pomembna je tudi sestava mleka in kontrola izdelkov v procesu proizvodnje. Če ima otrok neko prebavno težavo, ki je tipična za to obdobje (polivanje, krči, zaprtje), priporočamo uporabo posebno prilagojenega nadomestnega mleka.
Priprava nadomestnega mleka
Nadomestno mleko vedno pripravimo neposredno pred posameznim obrokom, ker smo samo tako lahko popolnoma prepričani, da je mleko brezhibno. Zaradi preprostejšega hranjenja ponoči lahko starši vnaprej prekuhajo vodo in jo hranijo v termovki. Upoštevajte navodila na embalaži. Pri pripravi je pomembno, da ima voda 40 °C. Tako se bo mleko najhitreje stopilo, hkrati pa se ohranijo koristne snovi (npr. vitamini, probiotiki). Nekatera nadomestna mleka zahtevajo mešanje z vodo višje temperature, zato je pomembno, da pozorno preberete navodilo. Priporočamo vam, da stekleničko najprej „podrgnete“ med dlanmi in nato narahlo pretresete, da se nadomestno mleko stopi. Ko nadomestno mleko ponudite dojenčku, naj bo ohlajeno na 37 °C.
Ali je treba spremeniti nadomestno mleko?
Dojenčki se med seboj razlikujejo, zato vsem ne odgovarjajo vedno iste vrste nadomestnih mlek. Če opazite, da dojenčku mleko ne odgovarja, ga zamenjajte. Včasih imajo dojenčki drisko, bruhajo, imajo suho kožo z rdečico, so razdražljivi in nemirni, kar so lahko simptomi alergije, zato se morate o tem pogovoriti z izbranim pediatrom.
Kako boste vedeli, da je hranjenje končano?
Otrok bo sam najbolje nadzoroval hranjenje, skladno s svojimi potrebami. Namesto, da mu ponujate vedno enako količino, mu dovolite, da vam sam pokaže, kdaj ima dovolj. Če med hranjenjem dojenček postane nemiren, si verjetno želi prenehati jesti. Če nadaljuje s sesanjem tudi po tem, ko je že vse spil in vleče iz prazne stekleničke, je še vedno lačen.
Posebne situacije in reševanje težav
Včasih se pojavijo posebne situacije, ki zahtevajo prilagoditev ali dodatno pomoč.
Menjava sonde
V primeru potrebe po menjavi sonde, zlasti pri dojenčkih, je pomembno, da se obrnete na zdravstveno osebje. V primeru prirojenih srčnih napak in potrebe po menjavi sonde na 14 dni, je ključno sodelovanje med starši, pediatrom in patronažno službo. V nekaterih primerih se starši lahko naučijo sami menjavati sonde, medtem ko pediater predpisuje potrebne pripomočke. V primeru izpuščaja zaradi lepilnega traku je treba obiskati pediatra.
Podiranje kupčka
Zadrževanje zraka v črevesju lahko povzroči bolečino. Navadno dojenček enkrat podre kupček med obrokom, nato pa še enkrat po končanem hranjenju. Posebno je to pomembno pri majhnih dojenčkih (v prvih mesecih življenja). Strokovnjaki predlagajo te položaje: držite dojenčka v sedečem položaju v svojem naročju tako, da gleda vstran, z eno roko na dojenčkovem hrbtu, drugo pa na trebuhu; primaknite ga k sebi in energično drgnite njegov hrbet z gibi gor-dol; vzemite dojenčka v naročje in dajte njegovo glavico na svojo ramo, nato mu drgnite hrbet; položite dojenčka na trebušček na svoje naročje in mu drgnite hrbet. Ko ga ponovno postavite v sedeči položaj, bo otrok podrl kupček. Ob podiranju kupčka lahko dojenček tudi malo polije, kar je normalno. Upoštevajte tudi to, da nimajo vsi dojenčki potrebe po podiranju kupčka po vsakem hranjenju.
Polivanje
Besedo “polivanje” uporabljamo, ko hrana iz želodca počasi pride ven skozi usta, običajno v majhnih količinah. Polivanje je pojav, ki je značilen za dojenčke v prvih tednih in mesecih življenja. Da boste zmanjšali polivanje, po hranjenju počasi dvignite dojenčka v pokončen položaj in naj tako ostane okoli 20 minut, ne glede na to, ali je podrl kupček ali ni. Še bolj pomembno je, da njegov želodček ni preveč poln, ker je v tem primeru polivanje neizogibno.
Sonde za želodčno hranjenje so postale bistvena medicinska naprava v sodobnem zdravstvu. Zagotavljajo prepotrebno podporo posameznikom z različnimi zdravstvenimi stanji in jim pomagajo vzdrževati zdravo raven hranil ter preprečujejo podhranjenost in dehidracijo. Indikacijo za hranjenje po NGS ugotovi zdravnik. Naloge celotnega zdravstvenega tima pa so: skrbno izvajanje hranjenja, aktivno spremljanje bolnika in pozitivno vplivanje nanj ob zdravnikovi odločitvi za namestitev sonde. Hranjenje po NGS je dajanje hrane neposredno v želodec po posebni cevki - sondi. Kadar bolnik ne more jesti (možganska kap, stenoza, poškodba zgornjih prebavnih poti), ne sme jesti (po operacijah v ustih, grlu, požiralniku, želodcu, črevesju) ali noče jesti (anoreksija nervosa, psihične motnje) so to indikacije za enteralno hranjenje ali hranjenje po sondi, pri čemer bolniku hrano vnesemo direktno v prebavni trakt. Poznamo več načinov enteralnega hranjenja: hranjenje po nasogastrični sondi, po gastrostomi ali po jejunostomi. Nasogastrična sonda (NGS) je cevka, ki je uvedena preko nosu ali skozi usta (v primeru neprehodnosti nosu) v želodec. Indikacije za NGS ugotovi zdravnik, ki naj bi nato sondo tudi uvedel, vendar to intervencijo vse bolj izvajajo diplomirane medicinske sestre. Poznamo hranilne in razbremenilne sonde.