Vsak starš si želi, da bi njegov dojenček čim bolje in čim več spal, a je realnost pogosto precej drugačna. POLOŽAJ, V KATEREM OTROK SPI, JE POMEMBEN! Za celostno razumevanje otrokovega spanja je ključno poznati različne dejavnike, ki vplivajo nanj. Na spanje dojenčka vpliva zares ogromno faktorjev: vpliv stresa iz nosečnosti in poroda, stopnja utrujenosti, količina predhodnega spanca, lakota oz. stopnja sitosti, zdravstveni izzivi, izraščanje zobkov, senzorna preobčutljivost, ustrezna rutina pred spanjem, spalna higiena in spalni prostor, razvojne faze in še bi lahko naštevali. Le en del znanja pa je "pravilen" spalni položaj.
Toda na sposobnost, ali bo dojenček lahko zdrsnil v globoko spanje ali pa bo ves čas spal plitko in se pogosto prebujal ob zunanjih dražljajih, pomembno vpliva tudi otrokov položaj. Eden od dejavnikov za spanje je abdominalni spalni refleks (ASP). Kot pove že ime samo, gre za refleks, ki je odgovoren za spanje, njemu nasproten pa je refleks budnosti ali asimetrično-tonični vratni refleks (ATNR). Za oba je pomembno, da se dobro razvijata oz. integrirata, do težav s spanjem pa pride, ker se včasih zgodi, da sta zamenjana. Abdominalni spalni refleks spodbuja kvalitetno spanje in umiritev, medtem ko refleks budnosti spodbuja hitrejše možgansko valovanje, večjo slušno pozornost in budnost. Eden torej poskrbi, da se dobro naspimo, drugi pa, da smo pozorni in dobro zaznavamo zunanje dražljaje. Do zamenjave obeh refleksov lahko pride zaradi pretiranega stresa.
Obračanje dojenčka 0 - 2. mesec
Aktivacija spalne refleksne aktivnosti
Za izzive s spanjem je kot rečeno odgovornih zelo veliko dejavnikov, refleks je le eden izmed njih. A je res vredno preveriti, ali je to razlog, saj se pogosto že s polaganjem otroka v ustrezni spalni položaj, ki aktivira spalni refleks, ali z nekaj vajami integracije lahko spanje bistveno izboljša. Pri večjih izzivih primarne reflekse preverjajo za to usposobljeni terapevti po metodi MNRI® (Masgutovina nevro-senzo-motorična integracija). Staršem pokažemo ne samo položaje za aktivacijo refleksov, ampak tudi določene prijeme oz. vaje, ki jih dnevno izvajajo z otrokom, da se refleksi ustrezno integrirajo. Preverimo še razvoj nasprotnih in podpirajočih refleksov ter vaje prilagodimo starosti otroka in njegovemu funkcioniranju.
Abdominalni spalni refleks je eden od primarnih refleksov, ki bi jih naj imel vsak dojenček oz. malček do 2. leta starosti. Le-ti nato ne izginejo, ampak se do določene starosti integrirajo v višje sisteme oz. kontrolirane in zavestne vzorce. So senzo-motorični temelj za celoten razvoj in so genetsko dani. Abdominalni spalni refleks je torej refleksni vzorec, ki nam omogoča udoben položaj za počitek in spanje. V tem položaju se pomembno zmanjša naša aktivna zaznava dražljajev iz okolja. Omogoča nam, da le-te ignoriramo, upočasni se predelovanje informacij, blokiran je akustični refleks slušne pozornosti in budnosti, hkrati pa se upočasni frekvenca možganskega valovanja. S tem možgani in telo aktivno počivajo. Telesni položaj, ki aktivira ta refleks, je položaj na trebuhu. Glava je obrnjena proti pokrčeni roki in nogi. Druga noga in roka sta iztegnjeni.
Jasna je srčna ženska, mama in velika ljubiteljica narave. Od mladosti je tesno povezana s taborništvom. Prosti čas najraje preživlja na dolgih pohodih v naravi, na koncertih, predstavah, potovanjih ter ob druženju z družino in prijatelji. Je strastno predana svojemu poklicu, zato se nenehno izobražuje in strokovno izpopolnjuje. Verjame, da so za dober razvoj otroka na vseh področjih nujni dobro postavljeni temelji motorike in senzorike ter sočutna vzgoja. Želi si, da bi imeli vsi otroci možnost celostne obravnave v centrih, kjer se združujejo in sodelujejo strokovnjaki vseh strok. Spoznala jo boste kot specialno pedagoginjo z več kot 23 leti izkušenj pri delu z otroki. Je MNRI terapevtka 3. stopnje z licenco Svetlana Masgutova Educational Institute for Neuro-Sensory-Motor Reflex Integration. Edina obvezna oprema je znanje.
Pogoste dileme glede položaja spanja dojenčka
POZDRAVLJENI. ME ZANIMA NEKAJ V ZVEZI Z LEGO DOJENČKA. PUNČKA JE STARA 3 TEDNE. KOT SEM ZASLEDILA V LITERATURI NAJ BI SE OTROKU NAMESTILO ZA NJEGOVO RITKO ENO PLENIČKO DA NE ZLEZE IZ BOČNEGA POLOŽAJA NAZAJ NA HRBET IN DA SE NE SME POLAGATI ČEZ CEL HRBET KER TAKO STIMULARAMO DA POTEGUJE GLAVICO NAZAJ IN DA SE NE SME POLAGATI ČEZ CEL HRBET KER TAKO STIMULARAMO DA POTEGUJE GLAVICO NAZAJ. ZANIMA ME PA TO- NAŠA PUPA VELIKO KRAT SPI TAKO DA IMA GLAVICO POTISNJENO PRAV NAZAJ. JE TO KAJ NAROBE? ali je mogoče krivo tudi to da imam malo vzdignjeno vzglavje ker veliko kolca? HVALA
Spoštovana, mnogi novorojenčki in “mladi” dojenčki ob legi na boku zategujejo glavico navzad, kar pogosto povezujemo z bolj odprto dihalno potjo v tej legi in lažjim dihanjem. Če jih podložimo v celotni dolžini hrbta (in ne le okrog medenice, seveda ob pogoju, da so skrčene tudi nogice), tako iztezanje še spodbudimo. Pri večini gre le za prehodno “spalno razvado”, ki izveni po 2. mesecu. Nekaterim otrokom pa pride razvada v navado in nagibanje glavice navzad spodbudi še iztezanje nogic in povečano napetost v teh mišicah, čemur sledijo težave pri sedenju, plazenju, lahko celo hoji. V primeru vaše hčerkice gre zanesljivo za razvado, ki bo minila in ne potrebuje (razen posveta o polaganju v pravilne položaje pri običajnem preventivnem pregledu) nobenega zdravljenja ali ukrepanja. Dvignjeno vzglavje in kolcanje sta samo hipotetično povezana s siljenjem v tako lego - preko širše dihalne poti.
Dr. Lilijana Kornhauser Cerar, dr. med.
Pozdravljeni, dr. Cerarjeva. Moje vprašanje bo mogoče za marsikoga čudno, mene pa le mori… Pri našem 6-mesečniku se pri uspavanju, predvsem dnevnem pojavlja /po mojem vedenju/ “čudna” težava. Fantek namreč zelo krili z rokama, v bistvu sam sebe budi, se z glavico “premetuje” levo - desno. Ta vzorec se večinoma ne pojavlja zvečer /nimamo nikakršni težav pri uspavanju, po kopanju hitro zaspi/, tudi ko zaspi v vozičku med sprehodom, ne pramika rok in nog. Kot novorojenčka, ki je sam sebe budil sem ga povijala v odejico, ker sem prebrala, da ene dojenčke zelo bega zunanji prostor, se radi tiščijo…(občutek iz maternice…). Zaradi tega bujenja med uspavanjem ga še vedno zavijam v odejico in potem hitro zaspi. Pri pregledu, 6 mesecev, je pediater potrdil, da se naš malček dobro razvija. Čez dan je dobrovoljen, lepo je, tudi že GH, se odziva, nima nikakršnih “čudnih” gibov. Predmete na igralnem loku tudi že lepo prijema, nosi v usta, se kotali na trebuh, pa spet nazaj na hrbet…, ko ga pokličemo se obrne, “gruli”… Glede na vaše dolgoletne izkušnje z otročki, je to, da se naš malček “budi” sam sebe pri uspavanju normalno ali naj me le skrbi, da je kaj narobe? Hvala
Spoštovana, očitno ima vaš fantek zelo aktivno “sanjalno” fazo spanja - tim. REM fazo (“rapid eye movement” - hitri gibi zrkel so le ena od značilnosti tega za razvoj zelo pomembnega spanca, drugi so klatenje z rokami in nogami, trzanje, šobljenje, smejanje, cmokanje…). V dojenčkovem obdobju je prehod med REM in tim. non-REM (= globokim) nočnim spancem zelo hiter in časovno neopredeljen, v nekaj urah se vzorca zamenjata večkrat. Kasneje postanejo obdobja daljša, sta le 1 ali 2 REM obdobji.
Dr. Lilijana Kornhauser Cerar, dr. med.
Hvala za vaš hiter odgovor, kljub temu, da pediater ocenjuje njegov razvoj kot zelo dober, je bilo v meni še vedno nekaj strahu zaradi tega njegovega “miganja”… Ja, saj sem res srečna glede večernega uspavanja, pa tudi ponoči ni težav… Dr. Cerarjeva, želim vam lepe praznike in vse dobro, predvsem pa, da bi zmogli še v naprej delati dobro za tiste “pikice”, ki Vas potrebujejo prvenstveno, da sploh preživijo, pa tudi za nas, ki imamo manj pomembne težave, pa nas včasih tudi malo prestrašijo. Srečno!
naša mala bo sedaj stara 3 mesece, do kdaj je priporočljivo da spi na boku? popoldne spi sicer na hrbtu, vendar me sedaj to zanima ker par dni opažam ko jo dam zvečer v posteljico, tudi ob obračanju ko jo previjam, močno sili z glavico nazaj. tako da ko leži je prav v loku. ko zaspi se nekako poravna. podloženo imam za ritko da se mi ne obrne, ampak imam občutek da če je podložena, da je hrbtenica še bolj ukrivljena nazaj. kako se lahko to siljenje z glavico nazaj omili? ali je boljše da jo tudi ponoči dajem spat na hrbet? NA BOKU SE MI ZDI PA BOLJ ” VARNO”hvala
Spoštovana, pri dojenčku po 2. mesecu starosti je vse težje zadrževati položaj, ki je všeč nam, saj si ga že “odrejajo” sami. Zato tudi podlaganje s plenico nima več velikega učinka. Pri trimesečniku sicer še vedno velja, da odsvetujemo spanje na trebuhu in priporočamo predvsem spanje na hrbtu, lahko tudi na boku. V slednjem položaju res mnogi dojenčki silijo z glavo navzad - kar večino “medicinsko izobraženih ljudi” moti, saj tak položaj povezujemo s povečano napetostjo mišic iztezalk. V resnici je pri večini dojenčkov tak način spanja le prehodna faza in ni povezana z nobenimi skrb zbujajočimi diagnozami. Da boste bolj mirni, se ob naslednjem obisku v posvetovalnici dogovorite za obisk pri fizioterapevtki, ki vam bo natančno pokazala pravilno podlaganje (imam občutek, da podlaganje ritke, kot so vam ga pokazali - morda celo še v porodnišnici - ni več optimalno za 3-mesečnega dojenčka).
Dr. Lilijana Kornhauser Cerar, dr. med.
Pozdravljeni! Imam eno vprašanje za svojega 1 mesec starega sina. Ves čas ga dajemo spat na bok, podložimo ritko, pa se mu še uspe obrniti na hrbet. Pa to me niti ni skrbelo v preveliki meri, dokler ga nisem sedaj dva jutra dobila obrnjena na trebuščku. Niti malo mi ni jasno, kako mu je to uspelo; po podoju sem ga odložila na bok v posteljico, jaz pa počivala v svoji postelji. Vem, da to niti priporočljiv položaj za spanje tako majhnega otroka. V tem položaju je proti jutru spal zelo mirno in dobre tri urce po podoju, kar ni v njegovi navadi, saj ima proti jutru vsak dan krče in spi zelo nemirno; prsta in dude ne mara, se polno doji, v teži je napredoval prvi mesec 1050g od najnižje teže v P; ob rojstvu je tehtal 4380g. Je tudi velik otrok, meri 59cm. To je moj tretji otrok in vse sem enako podlagala in pri prvih dveh se nekje do 6. meseca ni zgodilo, da bi mi spala na trebuhu. Kaj lahko naredim. Strah me je, da bi bilo kaj narobe, če bi prepogosto spal v tem položaju. Hvala za odgovor
Draga buka, vaš dojenček pač malo prehiteva in se že zgodaj “vrti” v posteljici. Morda mu je v pomoč prav to, da ga daste ležat na bok (in ga morda še podložite, kar je prav pripravna “odskočna deska” za preval na trebuh). Še pred desetletjem smo svetovali, da dojenčki spijo na trebuhu - kar naj bi zmanjšalo trebušne krčke in ugodno vplivalo na njihov razvoj. Dokler se niso pojavili rezultati velike analize vzrokov nenadne nepričakovane smrti v zibki - kjer se je spanje novorojenčka na trebuhu izkazalo kot dejavnik tveganja (s sicer šibko pomembnostjo). In čez noč so se navodila spremenila - novorojenček naj spi na hrbtu ali boku, naj mu ne bo prevroče, v okolici ne smemo kaditi (pregretje in cigaretni dim pa sta bila pomembna dejavnika tveganja). In (v grozo ortodontov in zobozdravnikov) naj sesa dudo. Tudi spanje v postelji s starši je postalo bolj “in” (tako duda kot spanje z mamo sta aktivnosti, ki zmanjšata globino spanca). A vsa ta opozorila so namenjena dojenčkom v 1. mesecu (zato podčrtane besede v predhodnem odstavku).
Dr. Lilijana Kornhauser Cerar, dr. med.
Nemiren spanec in vpliv položaja
Spoštovani, imam sinka, starega 3 mesece, ki prav tako zelo nemirno spi, krili z ročicami in obrača glavico levo in desno, zgoraj sem prebrala, da gre za burne sanje. Morda je povezano tudi s črvičenjem, saj se po burnem mahanju in brcanju tudi pokaka ali pa prdi. Sicer se dokaj mirno uspava, zbudi se 1x-2x na noč, ampak kakšni dve uri prej že začne krilati in se v bistvu s tem zbudi, če nisem ves čas na preži s popravljanjem dude in božanjem (od tega sedaj tudi mene matra mišica na vratu). Po posteljici se premika tudi 20cm navzgor, da se tolče v glavico v letvice. Štručkanje ne pomaga, ker se razvije, če pa ga pretesno povijem- se poti. Čez dan teh težav ni. Otrok ima blizu 7kg, velik je 61cm. Lepo napreduje, kravice pase na komolčkih, glavico že lepo drži. Rojen je bil ob roku. Zanima me, ali bi lahko težavo z nemirnim spancem rešili tako, da bi otročka položila spati na trebuh? Mahati ne bi mogel, pa še želodčku bi morda dobro delo. Ali je to pri njegovi starosti še nevarno? Sam se na trebušček še ne obrne. Kakšna je optimalna temperatura za spanje? Hvala za odgovor in lep pozdrav!
Draga buble, nekateri dojenčki imajo zelo nemiren spanec - in očitno vaš sodi v to skupino. Spanje na trebuhu težav večinoma ne olajša, ne bo pa nič narobe, če poskusite - tveganje za kakšne dihalne motnje je v njegovi starosti že zanemarljivo. Predvsem pa zna pomagati “optimalna” temperatura za spanje, ki naj ne bi bila več kot 20-22 stopinj, raje kakšno stopinjo manj (nekateri dojenčki prav uživajo pri temperaturi spalnice 15 stopinj, pri 20 so že zelo nemirni).
Dr. Lilijana Kornhauser Cerar, dr. med.
Pozdravljeni, doma imava 9 dni staro dojenčico. V porodnišnici so jo polagali spat večinoma na hrbet, občasno na bok - odvisno od sestre, predvidevam. Nihče v porodnišnici mi ni nič naročil glede položaja spanja, patronažna pa je rekla naj jo dava na bok, če ne podre kupčka. Ampak naša sploh ne zna podreti kupčka, tudi če poskušamo dalj časa… Poliva ne, tudi napenja je ne. Se ji pa veliko kolca. Zanima me, ali je v primeru, da po hranjenju ne podre kupčka, nujno, da jo dajeva spat na bok, ali lahko kar na hrbet? Je lahko “nepodiranje” kupčka kakšno tveganje za spanje na hrbtu? Hvala in lp.
Spoštovana, v 1. mesecu odsvetujemo samo spanje na trebuhu (zaradi možne vzročne povezave z nepričakovano nenadno smrtjo dojenčka - “smrtjo v zibki”), tako spanje na hrbtu kot spanje na boku je priporočljivo. Če vaša dojenčica ne “podira” kupčkov, je to pohvalno - verjetno tako umirjeno pije, da ne golta veliko zraka, ki bi ga bilo treba sprazniti iz želodčka z riganjem.
Dr. Lilijana Kornhauser Cerar, dr. med.
Pozdravljeni! Imamo fantka starega sedem tednov, ki ga polno dojim. Ima precej močne krče skozi cel dan in tudi ponoči. Skoz se nekaj napenja, stoka, zvija,… Vse to zelo moti njegov spanec. Podnevi se zelo hitro zbudi (po parih minutah, ko ga odložim iz rok). Najbolj mu paše zibanje in nošenje v naročju. Ponoči pa je tudi vse slabše. Eno rundo spi 2-3 ure, potem pa se zbuja vsako uro ali še pogosteje. Začela sem uporabljati štričkanje (povijem ga v flisasto odejico). S tem ga lepo umirim in uspavam (če ne zaspi na dojki - kar navadno ne, ker se zvija). Pri spanju pa štručkanje ni uspešno. Se še več zbuja. Je povsem nervozen dokler ga ne razvijem. Ali je možno, da mu je prevroče (pikic nima), ali mu ne paše, da ima rokice povite? Navadno jih potegne ven. Ga ne morem poviti tako zelo, da bi jih ne mogem izvleči. Ali je varno, da ga povitega položim na trebušček. Kateri položaj spanja priporočate pri štručkanju? Zakaj se zbudi tako hitro, ko ga odložim iz rok? Zelo bom vesela vašega mnenja in kakšnega nasveta, da bi naš fantek začel bolje spati. Ali imate kakšen nasvet za omilitev krčev? Mislim, da so glavni krivec, da se naš fantek skoz zbuja. Hvala in lep pozdrav, Saša
Draga Saša, enake težave, ki jih opisujete, ima veliko mam dojenčkov. Seveda je čisto verjetno, da je fant v štručkanju siten in jokav, ker mu je vroče in se počuti utesnjenega (“stisnjenost” večini godi le v obdobju novorojenčka, kasneje pa ne - in je bolj vraža, kako srečni so dojenčki, ki so stinjeni v odejici ali premajhni posteljici). Torej ga dajte spat v njegovo posteljico neutesnjenega in ne preveč oblečenega - le “eno plast” več kot ste za spanje oblečeni vi. In poskrbite, da v spalnici ne bo pretoplo - zadostuje 18 - 20 stopinj C. Seveda ga lahko mučijo tudi krčki, kjer pa se da narediti bolj malo. Lahko pazite na svojo prehrano in opustite tiste sestavine, za katere je znano, da lahko prizadenejo do zvijanja - ne le dojenih otrok, ampak tudi njihovih mam. Sem sodijo stročnice, pomaranče, mandarine, pa tudi večje količine popitega mleka ali mlečnih izdelkov. Lahko pa se le hoče stiskati k mami in pogreša njen vonj, njeno kožo, glas, božanje, ki izgine, ko ga daste v posteljico.
Dr. Lilijana Kornhauser Cerar, dr. med.
Vpliv položaja spanja na razvoj in varnost
Spanje dojenčka na trebuhu ni priporočljivo zaradi povečanega tveganja za sindrom nenadne smrti dojenčka (SIDS). V dojenčkovih možganih in telesu se med spanjem na trebuhu dogajajo spremembe, ki lahko vplivajo na njegovo varnost. Ena od nevarnosti je zadušitev zaradi okluzije (zožitve) zunanjih dihalnih poti z mehko posteljnino/blazino ali zaradi sploščitve nosu z zamikom jezika nazaj. Ponovno vdihovanje lastnega ogljikovega dioksida je prav tako dejavnik tveganja, saj se dojenčki zaradi nezrelih kemoreceptorjev ne odzovejo na respiratorno acidozo. Znižanje vazomotornega tonusa s tahikardijo (povečanje bitja srca) in čezmerna rast bakterij v nazofarinksu so dodatni negativni učinki. Spanje na trebuhu povzroča obstrukcijo zgornjih dihalnih poti in moti odvajanje telesne toplote, kar vodi do pregrevanja. Čeprav se nekatere študije osredotočajo na prednosti globokega spanja, je pomembno razumeti, da je za dojenčke, še posebej v prvih mesecih, značilno rahlo spanje, ki jih ščiti pred nevarnostmi.
Prezgodaj rojeni dojenčki in spanje dojenčka na trebuhu predstavljajo specifično tveganje. Študije, ki so opazovale spanje prezgodaj rojenih dojenčkov, so pokazale, da so dojenčki, ki so spali na trebuhu, sicer spali dlje in imeli več globokega spanja, vendar pa je abdominalni spalni položaj prinesel tudi več prekinitev dihanja med spanjem. Kljub temu, da se abdominalni spalni položaj v nekaterih primerih uporablja tudi pri odraslih v intenzivnih enotah terapije, je pri dojenčkih poudarek na pomembnosti priporočil spanja na hrbtu ob odpustu iz neonatalne enote.
Spanje novorojenčka na trebuhu je povezano s SIDS, ki je eden vodilnih vzrokov umrljivosti dojenčkov. Čeprav vzrokov za SIDS ne poznamo povsem, okolijski dejavniki tveganja, kot je spanje na trebuhu, izpostavljenost cigaretnemu dimu, mehka posteljnina in pregrevanje, igrajo pomembno vlogo. Zato so se priporočila Ameriške pediatrične akademije za spanje “na hrbtu” izkazala za učinkovita pri zmanjševanju števila smrti zaradi SIDS.
Študija Carmen Harrington in sodelavcev je raziskovala povezavo med pomanjkanjem določenega encima (BChE) in povečanim tveganjem za SIDS. Ugotovili so, da je bil ta encim v krvi dojenčkov, ki so umrli zaradi SIDS, prisoten v manjših količinah. To bi lahko pojasnilo mehanizem, zakaj možgani dojenčka ne zmorejo dovolj aktivacije v primeru nevarnosti med spanjem. Poti serotonina in holinergične poti medsebojno delujejo, tako da se lahko oba sistema združita in povzročita zmanjšano odzivnost možganov ob nevarnosti.
Abdominalni spalni refleks, kot je omenjen v nekaterih virih, je manj raziskan in ne najdemo veliko strokovnih ali znanstvenih prispevkov o njem. Nekateri viri ga povezujejo z nevrološkim refleksom, ki ga stimulira božanje trebuha. Vendar pa je pomembno ločiti med senzitivnostjo na dražljaje in motnjo senzorike. Če obstajajo sumi na motnjo senzorike, je nujno poiskati pomoč usposobljenih strokovnjakov z zdravstveno izobrazbo.
Pri polaganju dojenčka v spanje na trebuh ali na bok gre za polaganje dojenčka v bolj globoko spanje, kjer je bolj v ospredju parasimpatični živčni sistem. Tudi če predpostavljamo, da bi nekaterim dojenčkom bolj “globoko spanje” koristilo, je pomembno, da to ne poteka na račun varnosti. Za dojenčke, ki imajo bolj izražen simpatični živčni sistem in se težko umirijo, obstajajo drugi načini pomoči, ne da bi jih izpostavljali dodatnemu tveganju.
Integracija refleksov je proces, pri katerem možgani in telo za soustvarjanje povezav potrebujejo izkušnje. Pri tem je pomembno, da so dokazi o učinkovitosti določenega pristopa zadostni. Vsi zapisi naj bodo namenjeni splošnemu izobraževanju, starši pa naj se vedno posvetujejo z zdravnikom.
Refleksi novorojenčka in dojenčka so ključni za otrokovo preživetje. Pediatri preverjajo reflekse pri dojenčku, da ugotovijo, ali otrokovi možgani in živčni sistem delujejo pravilno. Prisotnost refleksov v prvih mesecih je odraz nezrelosti živčnega sistema, kar pomeni tudi kratke odmore dihanja, ki so v prvih mesecih normalni. Kakršno koli polaganje dojenčka v bolj globoko spanje dojenčku lahko onemogoča, da bi se v primeru nevarnosti prebudil.
V povezavi s spanjem bi lahko abdominalni spalni refleks prevedli v abdominalni spalni položaj. V angleščini in po strokovnih in znanstvenih bazah iščite pod besedno zvezo "prone sleep position". Našli boste tako raziskave, ki so proti temu položaju, in tudi nekaj strokovnih člankov - kritik priporočil odlaganja dojenčka v spanje na hrbet predvsem, ker bi bili dojenčki med spanjem na hrbtu bolj na “preži” oziroma bolj v simpatičnem živčnem sistemu. V intenzivnih enotah terapije ali pri določenih zdravstvenih izzivih se uporaba trebušnega spanja med spanjem pri otrocih in odraslih prakticira. Upoštevajte tudi, da so bolniki v enotah intenzivne terapije ves čas nameščeni na naprave, ki merijo vse vitalne funkcije. Še vedno pa so smernice, ki nastanejo na podlagi velikega števila raziskav, da se dojenčke odlaga v spanje na hrbet in ne na trebuh.
Pravilno polaganje in podlaganje dojenčka na bok
Pravilno polaganje dojenčka v posteljico pomembno vpliva na spanje dojenčka. Dojenčka za spanje položimo na bok. Če dojenček ne more sam zadržati tega položaja, mu pomagamo s tem, da mu podložimo zgornjo nogo, medenico ali pa ga podložimo po celotni dolžini. Za polaganje uporabimo brisače ali pa zložene tetra plenice. Kako se ga pravilno podloži, prikazuje v posnetku Špela Gorenc Jazbec, dipl. fiziot., terapevtka razvojno nevrološke obravnave (RNO-Bobath), Baby Handling.
Dojenčka za spanje odlagamo na bok, enkrat ga obrnemo na en bok, drugič na drug bok. Pomembno je, da če dojenčka odložimo na bok in boka ne zadrži, da mu pomagamo, da bo lažje zadržal položaj na boku. Postopek polaganja dojenčka v posteljico: Pri novorojenčkih in malih dojenčkih naredimo tako; ko ga odložimo na bok, podložimo pod zgornjo nogo, ki mora biti pokrčena, ki mora biti v višini boka, zložimo tetra plenice ali brisače. Pomembno je, da podložimo nogo po celi dolžini tudi stopalo. Zadaj za medenico prav tako lahko zvijemo tetra plenico ali brisačo in založimo predel medenice. Ne zalagamo po delih, npr. medenico in glavo, ker s tem dojenček lahko začne zvračati glavo nazaj, ker ga bo zanimalo, kaj smo mu zadaj založili. Dojenčka na tak način zalagamo samo v primeru, da sam ne zadrži bočnega položaja. Kar pomeni to, da v primeru, da odstranimo sprednji del plenic, da ga zvrača naprej. Lahko je dovolj, da mu založite zgornjo nogo, če ni dovolj stabilen, pa ga založite že v predelu medenice. Dojenčka zalagamo toliko časa, dokler ne opazimo, da bi se dojenček rad ulegel drugače, po svoje, oziroma se obrnil. Kar pomeni, ko se dojenček zbudi in je predel, ki ste ga založili po svoje razmetan, torej ne služi več svojemu namenu in takrat ga nehate zalagati in ga pustite, da najde sam svoj položaj, tak, ki mu najbolj odgovarja.
Če dojenček med spanjem zelo zvrača glavico nazaj in ne dosežemo na noben način, da bi spal lepo v zravnanem položaju, mu lahko pomagamo tako, da ga podložimo po celotni dolžini njegovega telesa. Pomembno je, da podložimo neprekinjeno. Dojenčka tudi rahlo zvrnemo nazaj, da ni čisto v bočnem položaju, ampak v polbočnem položaju. S tem mu preprečimo, da bi premočno zvračal z glavico nazaj in lažje zadrži zravnan sredinski položaj. Tudi v tem položaju še vedno lahko podložimo zgornjo nogico.
Zaključek glede spanja dojenčka na boku
Varnost dojenčka med spanjem je na prvem mestu. Medtem ko spanje na hrbtu ostaja najvarnejša možnost, spanje na boku ponuja alternativno rešitev, še posebej če je pravilno podprto. Pomembno je spremljati otrokov razvoj in se po potrebi posvetovati s strokovnjaki, da zagotovimo optimalne pogoje za miren in varen spanec. Ne pozabite, da so individualne potrebe vsakega dojenčka drugačne, zato je ključno prilagajanje in pozorno opazovanje.