Spanje in dojenje sta dva ključna stebra zdravja in razvoja dojenčka, hkrati pa predstavljata tudi enega največjih izzivov za starše v prvih letih otrokovega življenja. Uspavanje otroka je lahko naporna naloga, saj se zdi, da imajo mnogi dojenčki in malčki po celotnem dnevu igre in dogodivščin ravno zvečer zadnji val energije. Starši po vsem svetu zato nenehno iščejo preproste, a učinkovite pristope, ki bi lahko skrajšali večerno rutino. Hkrati pa je spanec ključen za zdrav razvoj otroka - med njim se namreč razvijajo možgani, krepi imunski sistem in uravnavajo čustva. Mnogi starši se sprašujejo, koliko spanja otrok sploh potrebuje glede na svojo starost, saj se potrebe spreminjajo.
V sodobnem času se vse več staršev nagiba k t. i. povezanemu starševstvu, pristopu, ki poudarja čustveno bližino, odzivnost in fizično prisotnost staršev v prvih letih otrokovega življenja. Ena najpogosteje prakticiranih oblik povezanega starševstva je skupno spanje, ki je del širše filozofije.
Dojenje, čeprav naraven in lep način hranjenja dojenčka, lahko s seboj prinese tudi veliko nelagodja in izzivov. Nekaterim mamicam dojenje takoj steče, mnoge pa se soočajo z bolečinami v bradavicah, napihnjenostjo in celo hudimi vnetnimi stanji, kot je mastitis. Vendar pa obstajajo strategije in nasveti, ki lahko pomagajo pri teh težavah.
Vloga spanja v otrokovem razvoju
Spanec je eden najpomembnejših dejavnikov za zdrav razvoj otroka. Med spanjem se ne samo fizično obnavlja telo, temveč se odvijajo tudi ključni procesi v možganih. Razvoj možganov v prvih letih življenja je izjemno intenziven, spanec pa igra ključno vlogo pri utrjevanju spominov, učenju in razvoju kognitivnih sposobnosti. Poleg tega spanec vpliva na krepitev imunskega sistema, kar otroka bolje pripravi na soočanje z morebitnimi okužbami. Uravnavanje čustev je še en ključen vidik, ki ga spanec podpira; dobro naspan otrok je običajno bolj umirjen, manj razdražljiv in bolje obvladuje svoje čustvene odzive.
Starši se pogosto sprašujejo o optimalnih količinah spanja za svoje otroke. Potrebe po spanju se znatno razlikujejo glede na starost. Novorojenčki na primer spijo med 14 in 17 urami na dan, medtem ko malčki v starosti od 1 do 2 let potrebujejo med 11 in 14 ur spanja. Tabela spanja glede na starost otroka lahko staršem pomaga določiti optimalen čas, kdaj naj bi njihovi otroci hodili spat, s čimer se izognejo nepotrebnemu stresu ob uspavanju.
Izzivi uspavanja in spanja dojenčkov
Uspavanje otroka je lahko izziv za vsakega novopečenega starša. Po celotnem dnevu igre in dogodivščin se marsikateri otrok namesto umiritve prav takrat napolni z energijo. Ko pa dojenček končno zaspi, ga pogosto zbudi že najmanjši šum. Zdi se, da starš v tej bitki praktično nikoli ne more zmagati, vendar pa obstajajo triki, ki bodo dojenčka ali malčka pomirili do te mere, da bo zaspal v najkrajšem možnem času.
Na spanje dojenčka vpliva zares ogromno faktorjev, med katerimi izstopajo vpliv stresa iz nosečnosti in poroda, stopnja utrujenosti, količina predhodnega spanca, lakota oziroma stopnja sitosti, zdravstveni izzivi, izraščanje zobkov, senzorna preobčutljivost, ustrezna rutina pred spanjem, spalna higiena in spalni prostor, razvojne faze in še bi lahko naštevali. Le en del znanja pa je "pravilen" spalni položaj.
Številni starši se spopadajo z vprašanjem, kako dojenčka odložiti v posteljo, ne da bi se zbudil. Precej časa so vložili v to, da je novorojenček zaspal, zdaj pa ga ne upajo spustiti v posteljico zaradi strahu, da bi se prebudil. To je pogosta skrb.
Napake staršev, zaradi katerih dojenčki slabo spijo, so prav tako pogoste. Starši, ki z veseljem in ljubeznijo sprejmejo svojega dojenčka, pogosto naletijo na izzive pri vzpostavljanju zdravih spalnih navad. Brez navodil za uporabo in s prilagajanjem na nov ritem vsakdana, pogosto naletijo na napake, ki vplivajo na otrokov spanec. Pomembno je, da starši upoštevajo določena pravila in rutine, ki so ključnega pomena za dober spanec dojenčka.
Obdobje dojenčka je polno izzivov, ki vključujejo tudi prebujanje sredi noči. Nočne more se lahko pojavijo nenadoma in so naporne tako za otroka kot za starše. Ključno je, da se čim bolj držijo določene rutine spanja. Obstaja 6 najpogostejših razlogov, da se malčki zbudijo ponoči.
Kako uporabljati Ferberjevo metodo za trening spanja | Vodnik za starše | Starši
Položaj spanja in njegovi vplivi
Položaj, v katerem otrok spi, je pomemben. Na sposobnost, ali bo dojenček lahko zdrsnil v globoko spanje ali pa bo ves čas spal plitko in se pogosto prebujal ob zunanjih dražljajih, pomembno vpliva tudi otrokov položaj. Eden od dejavnikov za spanje je abdominalni spalni refleks (ASP). Kot pove že ime samo, gre za refleks, ki je odgovoren za spanje, njemu nasproten pa je refleks budnosti ali asimetrično-tonični vratni refleks (ATNR). Za oba je pomembno, da se dobro razvijata oziroma integrirata, do težav s spanjem pa pride, ker se včasih zgodi, da sta zamenjana. Abdominalni spalni refleks spodbuja kvalitetno spanje in umiritev, medtem ko refleks budnosti spodbuja hitrejše možgansko valovanje, večjo slušno pozornost in budnost. Eden torej poskrbi, da se dobro naspimo, drugi pa, da smo pozorni in dobro zaznavamo zunanje dražljaje. Do zamenjave obeh refleksov lahko pride zaradi pretiranega stresa.
Spanje dojenčka na trebuhu je tema, ki vzbuja veliko razprav. Medtem ko spanje na hrbtu velja za najvarnejšega, nekatere raziskave kažejo, da bi lahko spanje na trebuhu prineslo določene prednosti pri prezgodaj rojenih dojenčkih, vendar pa je tveganje za sindrom nenadne smrti v zibki (SIDS) bistveno večje. SIDS je tretji vodilni vzrok umrljivosti dojenčkov v ZDA in vodilni vzrok smrti pri dojenčkih, starih od 28 do 364 dni. Ne vemo sicer, kaj natančno povzroča SIDS, vendar obstajajo povezave in dejavniki tveganja, med katerimi je spanje na trebuhu eden ključnih. Ameriško pediatrično združenje je priporočila za spanje "na hrbtu" prvič posredovalo leta 1992, leta 1994 pa se je začela aktivna kampanja "Back to Sleep". Od zgodnjih devetdesetih let prejšnjega stoletja se je število smrti zaradi SIDS dramatično zmanjšalo v državah, kjer so uvedli javnozdravstvene kampanje osveščanja staršev o polaganju dojenčka v spanje na hrbet.
Kaj se v dojenčkovih možganih in telesu dogaja, če spi na trebuhu? Obstaja več potencialnih nevarnosti: zadušitev zaradi okluzije (zožitve) zunanjih dihalnih poti z mehko posteljnino/blazino ali zaradi sploščitve nosu z zamikom jezika nazaj; ponovno vdihovanje lastnega ogljikovega dioksida, pri čemer se dojenčki zaradi nezrelih kemoreceptorjev ne odzovejo na respiratorno acidozo; znižanje vazomotornega tonusa s tahikardijo (povečanje bitja srca); čezmerna rast bakterij v nosnem delu žrela (nazofarinksu). Spanje na trebuhu povzroča obstrukcijo zgornjih dihalnih poti in moti odvajanje telesne toplote, kar vodi do pregrevanja. Nekatere študije so pokazale tudi znatno zmanjšanje snovi P v spodnjem delu možganov, ki je ključna za integracijo motoričnih in senzoričnih informacij za nadzor gibanja glave in vratu.
Prezgodaj rojeni dojenčki in spanje na trebuhu: študija, ki je opazovala spanje 24 prezgodaj rojenih novorojenčkov (starost od 27-37 tednov), je pokazala, da so dojenčki, ki so spali na trebuhu, spali dlje in imeli več globokega spanja (89,5 % proti 72,5 %). Vendar pa je abdominalni spalni položaj prinesel tudi več prekinitev dihanja med spanjem (povprečno 5,6 v primerjavi z 2,2 pri dojenčkih, ki so spali na hrbtu). Čeprav se abdominalni spalni položaj v intenzivnih enotah terapije uporablja zaradi različnih prednosti, je bil sklep študije poudarek na pomembnosti priporočil spanja dojenčka na hrbtu ob odpustu novorojenčkov iz neonatalne enote.
Spanje novorojenčka na trebuhu je še vedno tema razprav, vendar velika večina strokovnjakov priporoča spanje na hrbtu, še posebej v prvih mesecih življenja. Vse, kar spodbuja "daljši, bolj globok spanec", bi moralo biti za splošno javnost rdeč alarm, saj je SIDS povezan z zmanjšano sposobnostjo odzivnosti dojenčkovih možganov. Naši dojenčki se rodijo izredno nezreli, njihov živčni sistem je nezrel in posledično narava soustvarja izredno rahlo spanje, ki dojenčka pravzaprav ščiti. Zaradi rahlega spanja imajo dojenčkovi možgani možnost, da se ob najmanjši nevarnosti prebudijo. Zato ni priporočljivo, da dojenčka polagamo v spanje na trebuh, ker takrat možgani ne bodo dovolj aktivni.
Kaj pa spanje dojenčka na boku? Raziskave kažejo, da je spanje na boku prav tako tvegano. Starše je pogosto strah, da lahko pri dojenčku, ki bruha, pride do aspiracije. Vendar so raziskave pokazale, da je ravno nasprotno. Poleg tega lahko dojenčkom spanje na hrbtu koristi tudi na druge načine. Nekatere študije so ugotovile, da čeprav se pri dojenčkih, ki spijo na hrbtu, pojavijo zamude pri zgodnjih mejnikih motoričnega razvoja, ni bistvene starostne razlike glede tega, kdaj dojenčki nato shodijo. Javnozdravstveni kazalniki kažejo, da je posledica kampanj polaganja dojenčka v spanje na hrbet povečana pojavnost plagiocefalije (zaležane glavice). Kljub temu pa večina avtorjev študij zaključuje, da je polaganje dojenčka v spanje na trebuh bolj tvegano.
Kdaj lahko dojenček spi na trebuhu? Večina dojenčkov se začne obračati iz hrbta na trebuh in obratno v starosti od 3. do 6. mescev. Ko je vaš dojenček sposoben sam spreminjati položaje, je dovolj močan in okreten, da se zaščiti pred dejavniki, zaradi katerih je spanje na trebuhu nevarno. Takrat lahko dojenčku pustite položaj, ki mu najbolj ustreza. Še vedno pa so priporočila, da starši dojenčka polagajo v spanje na hrbet do njegovega 1. leta starosti.
Študija Carmen Harrington in sodelavcev je raziskovala povezavo med pomanjkanjem določenega encima (BChE) in povečanim tveganjem za SIDS. Ugotovili so, da je bil pri dojenčkih, ki so umrli za SIDS, encim BChE v krvi najden v manjših količinah. Nizke ravni BChE lahko pomenijo, da je na voljo manj acetilholina, kar bi lahko pojasnilo mehanizem, da možgani dojenčka ne zmorejo dovolj aktivacije v primeru, da med spanjem doživijo nevarnost. Raziskovalci poudarjajo, da imajo dojenčki, katerih smrt je kodirana kot SIDS, tudi zmanjšano dejavnost serotonina. Poti serotonina in holinergične poti medsebojno delujejo dvosmerno, tako da se lahko oba sistema združita in povzročita zmanjšano odzivnost možganov ob nevarnosti. Ta študija je pomemben prispevek k raziskovanju vzroka SIDS, vendar je pomembno poudariti, da je bila v laični javnosti pogosto napačno interpretirana. Študija je pokazala določeno korelacijo med nezmožnostjo možganov, da se v primeru nevarnosti prebudijo.
Dojenje: Izboljšanje izkušnje in obvladovanje težav
Dojenje je prav poseben in lep način hranjenja dojenčka, a kot omenjeno, lahko s seboj prinese tudi veliko nelagodja in izzivov. Za uspešno in prijetno dojenje je pomembno, da odstranimo vse dejavnike, ki bi lahko zmanjšali trajanje, učinkovitost in pogostost dojenja. Za vas smo pripravili nekaj praktičnih nasvetov za uspešno in prijetno dojenje.
Eden od ključnih vidikov uspešnega dojenja je pravilen položaj. Od položaja pri dojenju je odvisno, ali bo dojenček svoje prirojene reflekse lahko uporabil kot koristne, ali pa mu bodo povzročali težave. Če mati v prvih tednih doji sede ali na boku, se dojenčkovo telo zaradi gravitacije in nezadostne opore odmika od materinega. Raziskave kažejo, da se novorojenčki v prvih tednih najučinkoviteje dojijo, če je mati v polležečem oz. polsedečem položaju, otrok pa s trebuščkom leži na njej, saj je gravitacija v harmoniji z otrokovimi refleksi. Po izkušnjah sodeč je takšen položaj priporočljiv tudi za vse matere in dojenčke, ki se soočajo s težkim začetkom, če dojenček zavrača dojenje ali se težko pristavlja. Prirojeni refleksi so prisotni še mesece ali celo leta po rojstvu in pomagajo dojenčkom premostiti težave pri dojenju.
Materino dobro počutje je ključnega pomena. Namestiti se mora v polsedečem oz. polležečem položaju, tako da bo povsem sproščena. Po potrebi naj se podpre z blazinami, da bo stabilna, saj tudi dojenček potrebuje dobro oporo. Novorojenčka položimo na trebuh oz. prsni koš, da bo s celim telesom naslonjen na materino telo. Počutil se bo varno in začel iskati. Ko bo začutil, da je bradavica blizu, se bo z usti zajel del dojke in bradavico ter začel sesati. Če je dojenčkov ramenski obroč stabilen, je zdrav novorojenček že od rojstva sposoben dvigniti glavico.
Dojenje brez bolečin - kako se spopasti z mastitisom in drugimi težavami: Medtem ko nekatere mamice uživajo v breztežavnem dojenju, se mnoge druge soočajo z bolečinami v bradavicah, napihnjenostjo ali celo hudimi vnetji, kot je mastitis. Mastitis je vnetje mlečne žleze, ki lahko povzroči bolečino, rdečico, vročino in občutek izčrpanosti. Ključno je hitro ukrepanje, ki vključuje počitek, pogosto praznjenje dojke in v nekaterih primerih tudi zdravniško pomoč in antibiotike.
Vprašanje, ali lahko mati spi na trebuhu, je prav tako pomembno. Odgovor je malce drugačen od tega, kar ste morda slišali. Ne gre za to, da bi s tem ogrožali tvorbo mleka, ta je odvisna primarno od učinkovitega in dovolj pogostega sesanja dojenčka. Problem spanja na trebuhu se lahko pojavi, če pride do pritiska na dojko, ki je stalen in intenziven. Takšen pritisk lahko povzroči zamašitev kakšnega mlečnega voda, kar lahko vodi v zastojno vnetje oz. mastitis. Torej noben močan pritisk na dojke ni priporočljiv zaradi teh dveh možnosti.
Če ste skoraj 4 mesece dojili tako, da vaša dojenčica dobro napreduje, potem ni nobenega razloga, da bi laktacija zdaj kar začela delovati pomanjkljivo. Zaupajte si, preberite kaj, da si utrdite samozavest, nasvete okolice, da vam bo zmanjkalo mleka, pa preprosto preslišite. Pomembno je, da spremljate znake pri otroku in če bi bilo s temi znaki kaj narobe, poskušate ugotoviti vzroke (ki v tej starosti praviloma niso pri materi!) ter prilagoditi način dojenja novim okoliščinam in potrebam deklice.
Deklico lahko zvečer vedno podojite večkrat zapored. Mleko se tvori ves čas in sproti. Dojenje ne deluje tako, da je v enem delu dneva mleka dovolj, v drugem pa bi ga manjkalo. Če je otrok v zadnjem tednu, dveh, treh, dobro napredoval, polnil pleničke, je videti v redu, potem dobiva dovolj mleka.
Kako vemo, da dojenček dobi dovolj materinega mleka:
- Štejemo polulane plenice (najmanj 5 v 24 urah).
- Štejemo pokakane plenice (prve 3-4 dni mekonij, nato najmanj 2 na dan, po 6. tednu tudi na nekaj dni, a takrat mora biti blato obilno).
- Otrok pridobiva na teži: v prvih treh mesecih najmanj 450 g na mesec (torej najmanj 110g-115g na teden). Pridobljeno težo računamo od najnižje teže, ne od porodne. Od tretjega do šestega meseca najmanj 80g na teden in od šestega meseca dalje najmanj 50g na teden.
- Dojenček se doji pogosto - vsaj 8-12-krat na dan, lahko tudi pogosteje in ne nujno po urniku.
Povezano starševstvo in skupno spanje
V sodobnem času se vse več staršev nagiba k t. i. povezanemu starševstvu - pristopu, ki poudarja čustveno bližino, odzivnost in fizično prisotnost staršev v prvih letih otrokovega življenja. Ena najpogosteje prakticiranih oblik je skupno spanje, ki je del širše filozofije.
Ste vedeli, da noben drug sesalec svojega dojenčka / mladička ne uspava, tako da ga socialno izolira? Ste vedeli, da devetdeset odstotkov staršev na svetu spi v postelji skupaj s svojim dojenčkom? Tako je bilo že od začetka človeštva. Vprašanja o tem, kje in kako naj otrok spi, pravzaprav sprožajo burne odzive samo v nekaterih delih sveta. V marsikateri državi je spanje v isti postelji z otrokom nekaj povsem samoumevnega in v veliki meri povezano z dejstvom, da marsikje otroka niti ni mogoče dati spati v drugo sobo. To, da dojenčki spijo sami, je v zadnjih nekaj desetletjih predvsem značilno za srednji razred na zahodu.
Številne raziskave so pokazale, da je spanje z otrokom v isti postelji (seveda ob upoštevanju vseh varnostnih ukrepov) naložba v njegovo čustveno in telesno zdravje. Telesni stik (dotikanje) namreč pomaga uravnavati sistem za odzivanje na stres v možganih. Psihološke raziskave dokazujejo, da imajo prav otroci, ki so v prvih letih življenja spali v skupni postelji s starši, boljše kognitivne spretnosti, boljše mnenje o sebi, manj so anksiozni. V odrasli dobi pa so bolj zadovoljni s svojim življenjem in imajo manj duševnih težav.
Skupno spanje lahko izboljša tudi spanje staršev, saj lahko dojenčka, ki je ob njih, hitreje pomirijo, kot če morajo vstajati in iti do otroka. Nekateri starši imajo o spanju v isti postelji z otrokom pomisleke, ker se bojijo, da se bodo ulegli nanj in ga zadušili. Ameriška akademija za pediatrijo odsvetuje spanje v skupni postelji predvsem takrat, kadar imajo starši čezmerno telesno težo in so kadilci. Je pa pred kratkim mednarodna raziskovalna organizacija SIDS Global Task Force odkrila, da imajo prav kulture, kjer dojenčki najpogosteje spijo skupaj v postelji s starši, najmanjšo stopnjo sindroma nenadne smrti v zibki na svetu.
Konec dojenja: Poseben čustveni trenutek
Med dojenjem se vzpostavi močna čustvena vez med mamico in otrokom. Ne glede na to, ali ste dojili nekaj tednov ali več let, je lahko zaključek dojenja čustveno naporen. Za mnoge mamice je ta trenutek poln mešanih občutkov - žalosti zaradi konca intimnega obdobja in hkrati olajšanja zaradi vrnitve k vsakodnevnim rutinam. Vprašanje, ali je priporočljivo dojenčka še pred koncem porodniške odstaviti, kako brez joka in frustracij prenehati z dojenjem, kaj storiti, če se otrok še pogosto doji, prebuja in poje malo goste hrane, ali je dojenje po prvem letu res le še "crkljanje", kako je s količino in vrednostjo materinega mleka po prvem letu, ali dojenje otroka ovira pri prehodu v vrtec ali na poti do neodvisnosti - vse to so vprašanja, ki jih mamice pogosto zastavljajo.
Ko otrok preraste popoldanski spanec
Večina malčkov spi ponoči, potem pa še popoldne. Nekateri imajo tudi dva dnevna počitka. Pri približno dveh letih pa si otrok ne želi več imeti popoldanskega spanca, čeprav še vedno potrebuje od deset do dvanajst ur spanca. Kaj storiti v tem primeru? Do kdaj otrok potrebuje popoldanski spanec? Preverite.
"Rožnati šum" in drugi triki za uspavanje
Uspavanje dojenčka je za mnoge starše zahtevna naloga. Da bi jim to uspelo, starši eksperimentirajo z različnimi metodami, med najbolj priljubljenimi pa je noise method oz. uspavanje dojenčka s pomočjo določenih zvokov. Za beli šum ste gotovo slišali, kaj pa je roza ali rožnati šum? Rožnati šum je vrsta zvoka, ki ima enakomerno energijo na vseh frekvencah, kar lahko ustvari umirjajoče okolje za dojenčka.
Genialen trik očeta, zaradi katerega otrok zaspi v nekaj minutah, ali trije preizkušeni triki, s katerimi bo dojenček zaspal v nekaj trenutkih - to so le nekateri od pristopov, ki jih starši iščejo. Pomembno je ustvariti prijetno in pomirjujočo večerno rutino, ki se je je potrebno dosledno držati. Otroku bo lažje, če bo lahko predvideval zaporedje dogodkov, ki se običajno začnejo po večerji. Ob vsakodnevni rutini se bo počutil veliko bolj varnega v svojem malem svetu. Ritual poskusite vzpostaviti že pri majhnemu dojenčku (npr: hranjenje, previjanje, crkljanje, poslušanje uspavanke, spanje).
Ko zbolite - ali prenehati z dojenjem?
Na splošno lahko bolna mati še naprej doji svojega otroka. Materino mleko ima številne koristi za zdravje in pomaga zaščititi otroka pred okužbami in boleznimi. Pravzaprav, kadar je mati bolna, njeno telo proizvede specifična protitelesa, ki se z materinim mlekom prenesejo na otroka in tako nudijo dodatno zaščito. Vendar pa so v določenih situacijah potrebni previdnostni ukrepi za preprečitev prenosa bolezni na otroka.
Tihi refluks pri dojenčku
"Tihi refluks" pogosto težko odkrijemo. Pri običajnem refluksu otrok izloči mleko, ki se je vrnilo iz želodca. Pri tihem refluksu se lahko mleko začne vračati, vendar ne doseže ust, po drugi strani pa se lahko mleko iz želodca vrne v usta in ga dojenček znova pogoltne. Prepoznavanje simptomov je ključno za pravočasno ukrepanje.
Hranjenje z izčrpanim mlekom
Na spletu obstaja ogromno člankov, ki govorijo o dojenju in hranjenju z adaptirano formulo, mamice, ki svoje mleko izključno črpajo, pa največkrat ostanejo spregledane. Hranjenje z izčrpanim materinim mlekom je lahko prav tako učinkovit način zagotavljanja hranil za dojenčka, čeprav zahteva drugačen pristop in organizacijo.
Razvojni vidiki in spanje
Puščanje dojenčka, da se izjoče, lahko pusti posledice v razvoju. Staršem ni treba imeti slabe vesti, če pustijo otroka, da joka, vendar pa nova raziskava, ki je preučevala, kako metoda 'pustiti otroka jokati' vpliva na otrokov razvoj, nakazuje na določene pomisleke. Strokovnjaki menijo, da takšne trditve lahko utrjujejo stereotipna prepričanja, ki so jih znanstvene ugotovitve že zdavnaj ovrgle.
Je dojenčka primerno uspavati tako, da ga pestujemo? Čeprav večkrat slišimo dobronamerne nasvete, da dojenčka ni dobro veliko nositi v naročju, ker se bo navadil na ta način uspavanja, pa strokovnjaki trdijo, da pri dojenčkih, mlajših od štiri mesece, to pravzaprav ni slaba odločitev. Pestovanje in nošenje lahko pomagata vzpostaviti občutek varnosti in bližine, kar je ključnega pomena za dojenčkov razvoj.
Spalni regresiji, ki se običajno pojavijo pri starosti 4, 9 in/ali 18 mesecev, lahko trajajo od treh do šestih tednov in pogosto sovpadajo z razvojnimi in/ali fizičnimi mejniki, kot sta na primer kobacanje ali izraščanje prvega zobka. Starši se pogosto sprašujejo, ali bi morali otroka "izuriti", da spi sam v svoji sobi, ali je morda bolje, da spi pri njih. Enkatenega odgovora na to vprašanje v literaturi ni, vendar se priporoča, da dojenček spi v sobi staršev vsaj prvih šest mesecev.
Prostor, ki je namenjen spanju, mora biti v prvi vrsti varen. Da bi pri dojenčku čim bolj zmanjšali tveganje za sindrom nenadne smrti v zibki, je potrebno upoštevati previdnostne ukrepe, ne glede na to, ali dojenček spi v svoji postelji ali v skupni postelji s starši. Pomembno je, da dojenček spi na trdi vzmetnici, pokrit le do višine pazduh. Naj ne bo obrnjen z obrazom navzdol. Noge naj ima na končnem delu postelje, da ne more zlesti pod odejo. Dojenčkova glava med spanjem nikoli ne sme biti pokrita. Temperatura v sobi naj bo med 16°C in 20°C.
Ko se približuje čas za uspavanje, je od staršev odvisno, kako uspešni bodo. Otroci čutijo starše in zelo dobro znajo prepoznati ton njihovega glasu. Če želijo, da otrok zaspi, mora le-ta imeti občutek varnosti. Miren in pomirjujoč glas bo zagotovo prispeval k temu, da se bo otrok potolažil, umiril in lažje zaspal. V kolikor so starši napeti in razdraženi, bo to zagotovo začutil tudi otrok.
Zavedamo se, da slej ko prej pride trenutek v dnevu, ko enostavno ne zmoremo več. In zaradi tega ni z vami čisto nič narobe. Prav vsakemu staršu se je to že zgodilo, pa čeprav se o tem največkrat ne govori na glas. Če imate le možnost, si takrat vzemite nekaj minut zase.
Priporočamo, da se izogibate uspavanja v naročju, vozičku, avtosedežu ipd., saj bo otrok, ko se bo po prespanem ciklu prebudil, točno vedel, da je zaspal drugje. Posteljica, v katero ga naknadno odložite, pa mu ne bo poznana. Da lahko sam preide iz enega ciklusa spanja v drugega, ob sebi običajno potrebuje ninico, ki mu pri tem pomaga.
Če se odločite, da bo vaš otrok spal v svoji sobi, vam resnično odsvetujemo, da se poslužujete načinov, ki zagovarjajo, da otroka pustite jokati, brez da bi ga skušali potolažiti. Ko se razvijajo višji možgani, otroci prerastejo odzivanje s paniko / žalostjo, do takrat pa je izjemno pomembno, da se na njihovo stisko vedno odzovete s pomirjanjem in tolaženjem. Dojenček se namreč sam ni sposoben spraviti v stanje notranjega miru in dobrega počutja. Če se nihče ne odzove nanj in mora zaspati po neskončnih neuslišanih klicih na pomoč, ga to lahko zaznamuje za celo življenje, saj bo razvil preobčutljiv sistem za odzivanje na stres. Govorimo o dolgotrajnem joku, ki ga vsak človek - občutljiv za stisko drugega človeka - prepozna kot klic na pomoč. Veliko večja naložba v zdrav razvoj vašega otroka bo, če si vzamete čas in poskrbite, da boste otroka prijazno navajali na samostojno spanje. Poslužujte se varnih načinov, pri katerih otroku ni treba jokati.
Še enkrat poudarjamo, da je redna večerna rutina za otroka izjemno pomembna. Tako se počutijo varni. Bodite ob njem toliko časa, kolikor vas potrebuje. Naj ima ob sebi svojo najljubšo ninico, ki naj po možnosti diši po vas. Otroška soba naj bo njegov prav posebni prostor, v katerem se bo počutil varno in se tam z veseljem zadrževal. Če vas sledi vsakič, ko odidete iz njegove sobe, se takoj obrnite, mu povejte, da je vse varno in se kmalu spet vidita. To ponavljajte vsakič, ko vstane iz postelje. Ne odvihrajte iz sobe in ne pustite ga jokati. To zna situacijo samo še poslabšati.