Izguba nosečnosti, znana kot spontani splav, je žalostna, a pogosta izkušnja, ki prizadene številne ženske. Medtem ko statistike kažejo, da se približno 10 do 20 odstotkov znanih nosečnosti konča s spontanim splavom, je dejansko število verjetno višje, saj se veliko primerov zgodi zelo zgodaj, preden ženska sploh izve, da je noseča. Te izgube so lahko izjemno boleče, ne glede na to, kako pogoste so. Večina spontanih splavov se zgodi, ker se plod ne razvija po pričakovanjih ali kot bi se moral. Razumevanje vzrokov, različnih vrst in dejavnikov tveganja je ključnega pomena za ženske, ki se soočajo s to izkušnjo, ali pa želijo razumeti ta zapleten pojav.
Vzroki za Zgodnje Spontane Splave: Vloga Gensko Pogojenih Abnormalnosti
Večina zgodnjih spontanih splavov, več kot 60%, ostane nepojasnjenih. Običajno se šteje, da so ti splavi posledica nepravilnega podvajanja kromosomov. Veliko žensk domneva, da je splav povzročilo nekaj, kar se je zgodilo pred kratkim, kot je bolezen, padec ali izpostavljenost nečemu. To je le redko res, ker običajno preteče kar nekaj časa od takrat, ko zarodek »umre«, do takrat, ko splav zaznamo ali ga diagnosticiramo.
Kromosomske nepravilnosti so najpogostejši vzrok spontanih splavov, ki se zgodijo v prvem trimesečju nosečnosti (do 13 tednov). Te povzročijo približno 50 odstotkov vseh primerov. Kromosomi so drobne strukture v celicah telesa, ki nosijo gene in določajo telesne lastnosti, kot so spol, barva las in oči ter krvna skupina. Med oploditvijo, ko se združita jajčece in semenčica, se združita dva sklopa kromosomov. Če ima katera od teh celic nepravilno število kromosomov, bo imel plod nenormalno število. Med rastjo zarodka se celice večkrat delijo in razmnožujejo, nenormalnosti v tem procesu pa lahko prav tako vodijo do spontanega splava. Večina teh kromosomskih težav se pojavi po naključju in ni dediščina od staršev. Zakaj se to zgodi, ni povsem znano.
Po koncu prvega trimesečja se število splavov, ki so posledica genetskih faktorjev, zmanjša na manj kot 10%. Če ste imeli več splavov zaporedoma, potem je verjetnost, da je to vzrok vaših problemov, manj kot 7%. Z analizo splavljenega tkiva lahko ugotovijo, ali je bila prisotna kromosomska napaka. Če je to vaš prvi splav, se ginekolog verjetno ne bo odločil za pošiljanje tkiva na analizo, ampak bo le predvideval, da je bil to vzrok splava. Pa tudi če se izkaže, da je imel vaš splavljeni otroček kromosomsko okvaro, se zavedajte, da je verjetnost, da bi se kaj takega ponovilo, minimalna.
Drugi Vzroki za Splav: Hormonske, Anatomske in Imunske Motnje
Poleg kromosomskih nepravilnosti lahko k spontanemu splavu prispevajo tudi drugi dejavniki:
Hormonske Težave
Kadar je problem v hormonih, do spontanega splava ponavadi pride v prvih 10-ih tednih nosečnosti. Po tem času tvorbo hormonov prevzame posteljica in pomanjkanje »vaših« hormonov ne igra več vloge. Najpogostejša težava je nizka vrednost progesterona, ki pa je ni tako enostavno obravnavati, kot se morda zdi. Progesteronski preparati se pogosto predpisujejo, čeprav ni nobenih dokazov o njihovi koristi in pogosto povzročijo, da nosečnost, ki nima možnosti, da se obdrži, traja dlje, kot bi sicer. Edini primer, kjer progesteron dejansko predstavlja rešitev, je pri insuficienci rumenega telesca, kjer rumeno telesce ne tvori hormonov, ki so potrebni za ohranjanje nosečnosti. Pri večini žensk to ni problem, ki bi se pojavljal v vsakem ciklu. Ponavadi se problem reši že v naslednjem ciklu. Če pa je težava stalna, se lahko postavi diagnoza s pomočjo dveh ločenih biopsij endometrija. Progesteron začne delovati 48 ur po ovulaciji. Ko enkrat že pride do izostanka menstruacije, je žal prepozno, da bi rešili nosečnost s skrajšano lutealno fazo.
Kakorkoli, nizek progesteron je običajno znamenje za nosečnost, ki se ne more obdržati, in ne njen vzrok. Zdravniki pogosto predpisujejo progesteronske preparate, čeprav je njihova uporaba sporna in ponavadi popolnoma neučinkovita. Mnogim ženskam, pri katerih sumijo na težave s progesteronom, predpišejo zdravila za povečano tvorbo hormonov, čeprav ta niso primerna za vse. 25% žensk bo zaradi zmanjšane količine sluzi materničnega vratu manj plodnih.
Drugi hormonski problemi lahko nastanejo v primeru nezdravljenih težav s ščitnico. Ta problem se ponavadi reši z ustreznim zdravljenjem.
Anatomske Nepravilnosti Maternice ali Materničnega Vratu
Nekatere ženske imajo maternico, ki ni običajne oblike, druge imajo oslabljen maternični vrat. Oboje lahko povzroči prezgodnji porod, običajno v kritičnem obdobju med 12-24 tedni. Ta dejavnik je vzrok za 12 % splavov v drugem trimesečju. Ko dojenček raste, še posebej v času hitre rasti, nepravilna oblika maternici preprečuje širjenje, šibek maternični vrat pa se lahko začne odpirati in ne zdrži teže otroka. Obe stanji se dasta dokaj uspešno zdraviti - s korekturno operacijo maternice in s cerklažo materničnega vratu.
Nepravilnost maternice pogosto povzroči prezgodnji porod, lahko pa povzroči tudi smrt zarodka. Lahko gre za pregrado v maternici in če se zarodek vgnezdi ravno v predel stene, je žal majhna možnost, da se nosečnost srečno konča. Seveda obstajajo različne stopnje pregrad. Nekatere so tako majhne, da ne povzročajo nobenih problemov. Spet druge bistveno povečajo možnosti za splav.
Imunske Motnje
Antifosfolipidna protitelesa lahko povzročijo krvne strdke v posteljici, ki ovirajo ali upočasnijo dotok krvi do ploda, kar pa povzroči upočasnjeno rast ploda ali pa njegovo smrt. Diagnozo postavijo s testiranjem krvi na ta protitelesa. Če je njihova raven dovolj visoka, da lahko vpliva na nosečnost, zdravljenje vključuje jemanje nizkih doz Aspirina in včasih tudi Heparina, ki prepreči strjevanje krvi. V redkih primerih je postavljena diagnoza lupusa, ki je lahko tako blag, da na žensko ne vpliva, vendar je potrebno ukrepanje za zaščito njene nosečnosti. Čeprav do splava zaradi tega vzroka lahko pride kadar koli, pa se to najpogosteje zgodi ravno v prvem trimesečju. Protitelesa so vzrok za 10 do 15% ponavljajočih se splavov.
Antinuklearna protitelesa se tvorijo pri avtoimunskem odzivu, kjer protitelesa napadajo telesu lastne celice. Govorimo o lupusu ali lupusu podobnem sindromu. Stane zdravijo s kortikosteroidi, ki umirijo vnetne procese. Vendar pa imajo kortikosteroidi številne stranske učinke.
Protitelesa, ki ščitijo zarodek pred materinim imunskim sistemom, ki bi prepoznal očetov dedni material kot tujek in zato zavrnil zarodek. V nekaterih primerih je očetov genski material preveč soroden materinemu. V tem primeru je materin odziv šibek in nezmožen preprečiti, da njene bele krvničke ne bi napadle novih celic. Če testiranje pokaže, da sta vaša in partnerjeva DNA preveč sorodni, vam lahko injicirajo njegove bele krvne celice, z namenom stimulacije močnejšega zaščitnega odziva. Postopek je drag in sporen, domnevno pa naj bi bil učinkovit v 80 %. Te težave ponavadi povzročijo zgodnji splav pred 12 tednom in nanje pogosto posumijo, če pride do večih splavov v točno istem času nosečnosti.
Druge Okoliščine, Povezane s Splavom
Prezgodnji Razpok Plodovih Ovojev in Prezgodnji Porod
Veliko spontanih splavov se začne s krči in simptomi, podobnimi začetku poroda. Prezgodnji porod pogosto še lahko ustavijo z zdravili, ki sproščajo maternico, nosečnica pa mora strogo ležati. Včasih pa do poroda vseeno pride. To je ena najbolj travmatičnih izgub, saj gre za mrtvorojenega otroka, ki ga boste prijeli v roke in si želeli, da bi zadihal. V nekaterih primerih se otrok celo rodi živ, vendar le za nekaj minut, ur ali dni. To je zelo težka preizkušnja.
Vzrok za prezgodnji porod je ponavadi okužba ali vnetje maternice ali plodovih ovojev. Kako pride do okužb in kako te povzročijo razpok ovojev, ni znano. Če imate rizično nosečnost, je bistvenega pomena, da se držite predpisanih napotkov, da se porod zadrži tako dolgo, kot je le mogoče. Vsak dan, vsak teden življenja v maternici je pomemben. Na srečo je pa je tudi večina prezgodaj rojenih otrok sposobna preživeti zaradi intenzivne nege in terapije, ki jim jo nudijo.
Prezgodnji porod
Okužbe
Veliko okužb lahko povzroči splav, vendar ponavadi so to sifilis, mikoplazma, toksoplazmoza in malarija. Okužba zgornjih dihal ne bo povzročila splava, čeprav vas skrbi na smrt. Z virusi je enako. Običajna bolezen, kot je na primer prehlad, ne bo povzročala težav, okužba s HIV ali ošpice pa lahko. Okužbe, ki neposredno prizadenejo maternico, predstavljajo večje tveganje. To ne vključuje okužb s kvasovkami, ki so zelo pogoste v nosečnosti.
Določene Bolezni
Obstaja nekaj bolezni, ki lahko povzročijo splav ali deformacijo zarodka, če za njimi prvič zbolite ravno v nosečnosti, kot so na primer norice in peta bolezen. Velika večina žensk je že imuna na te bolezni. Če ne veste, ali ste jih že prebolele ali ne, se posvetujte z zdravnikom, ki vas bo poslal na testiranje. Okužbo, ki povzroči vročino nad 38 stopinjami, je treba obravnavati takoj. Obstaja majhno tveganje, da lahko dolgotrajna vročina vpliva na plod.
Starost
Starost je dejavnik za splav v smislu spremembe v telesu, ki so posledica staranja. Prvi in najpogostejši problem je s kromosomi. Niste vi tisti, ki imate težave, pač pa vaše jajčece ali semenčice, ki se tudi starajo. Starosti lahko prinese tudi druge težave, kot so slabo zdravje, bolezni ali hormonsko neravnovesje, zaradi česar se nosečnost težje obdrži. Te težave so bolj opazne po 40. letu.
Zdravstvene Težave
Zdravstvene težave pri materi lahko povzročijo težave z nosečnostjo. Sladkorna bolezen, težave s srcem in motnje ščitnice so samo nekatere, ki lahko povzročijo zaplete v nosečnosti. Vendar ti problemi še ne pomenijo, da boste imele splav. Morate biti samo previdne in se prepričati, da je zdravljenje prilagojeno nosečnosti.
Nesreče
Nesreče ponavadi ne povzročijo splava. Dojenček je dobro zaščiten v svojem ovoju, obdan s tekočino, in celo močni udarci v trebuh ga bodo verjetno le zazibali.
Neznano
Najtežje je sprejeti dejstvo, da ni nobenega razloga. V strahu se boste spraševale, če se bo zgodba ponovila v naslednji nosečnosti. Bojite se poskusiti znova. Vendar en splav komaj kaj poveča možnosti za ponoven splav. Poskusite odmisliti tveganje in uživati v novi nosečnosti. Čeprav je povsem razumljivo, da je to težko.
Tehnični Splavi in Povezani Zapleti
Včasih se nosečnost nesrečno konča, vendar tehnično ne gre za splav. Spodaj je nekaj takih primerov.
Blighted Ovum (Prazna Gnijezdna Vrečka)
Blighted Ovum je stanje, kjer gestacijska vrečka raste, ženska dobi vse znake nosečnosti, vendar se plod nikoli ne razvije. Gestacijska vrečka bo rasla in rasla, ženska pa ne bo vedela, da v njej ni otroka do samega pregleda z ultrazvokom. Če pride do krvavitve, je ta blaga in rjava. Znaki nosečnosti začnejo pojemati. Vzrok za blighted ovum naj bi bilo jajčece ali semenčica s slabim dednim materialom. Ko pride do oploditve, bi se morala tvoriti tako gestacijska vrečka kot zarodek, vendar del, ki naj bi se razvil v otroka, ne začne rasti. Nekatere ženske imajo izkušnje z več kot enim blighted ovum-om, vendar večina žensk kasneje uspešno spočne otroka.
Izvenmaternična Nosečnost
Pri ektopični nosečnosti se normalno oplojeno jajčece ugnezdi v jajcevodu ali celo pade v trebušno votlino. Ta vrsta nosečnosti ne more preživeti in postavlja mater pred veliko tveganje za hudo krvavitev in morda celo smrt, ko zaradi rastočega ploda poči jajcevod. Ko je takšna nosečnost odkrita, takoj opravijo operacijo, s katero odstranijo plod.
Običajni simptomi pri izvenmaternični nosečnosti so: ostra in huda bolečina v trebuhu ali morda tudi v ramenu; nosečnostni test je sprva pozitiven, nekaj dni kasneje pa negativen; blaga rdeča krvavitev, ki ne pojenja. Vzrok izvenmaternične nosečnosti so ponavadi brazgotine v jajcevodu, ki so lahko posledica predhodne operacije v območju medenice, maternice ali jajcevoda, medenične okužbe, kot so klamidija ali medenično vnetje, ali endometrioza, ki blokira vstop v jajcevod. Če ste imeli izvenmaternično nosečnost, to poveča tveganje za ponovno izvenmaternično nosečnost.
Molarna Nosečnost
Molarna nosečnost je zelo redek pojav, pri katerem pride do nepravilnega razvoja posteljice. Plod se običajno sploh ne razvije, ampak je maternica napolnjena z veliko mehurčasto gmoto. Do molarne nosečnosti pride, ko semenčica oplodi prazno jajčece (t.i. popolna molarna nosečnost), iz katerega se ne razvije in zraste plod, ali ko dve semenčici oplodita jajčece in zraste tako plod kot tudi nenormalna posteljica (t.i. delna molarna nosečnost). Tudi če plod raste, nima možnosti za preživetje. Diagnoza je večinoma postavljena že v prvem trimesečju. V približno 15% molarnih nosečnosti (običajno popolne molarne in ne delne) se gmota razširi na druge dele telesa podobno kot rak. Stanje se zdravi z blago kemoterapijo, stopnja »ozdravitve« pa je zelo visoka.
Znaki, ki kažejo na molarno nosečnost, so: krvavitve v 12. tednu nosečnosti, maternica, ki je večja kot je običajno, in previsoke vrednosti hCG. Molarno nosečnost odstranijo s sukcijo mehurčaste gmote skozi maternični vrat. Ženskam, ki so imele molarno nosečnost, se ponavadi svetuje, da vsaj še kakšno leto ne zanosijo, da se prepričajo, da rakavo tkivo ni več prisotno.
Mrtvorojenost
Mrtvorojenost je tehnično vsaka nosečnost, ki se konča po 20. tednu in dojenček ne preživi. Nekateri dojenčki umrejo v maternici in to odkrijejo, ko srčnega utripa ni mogoče zaznati. Najpogostejši vzroki so: nepravilnosti maternice, zavozlanje popkovine ali drugi zapleti s popkovino, okužbe gestacijske vrečke ali popkovine, odluščenje posteljice z maternične stene. Drugi dojenčki umrejo tekom prezgodnjega poroda. Vzroki za prezgodnji porod so razpok plodovih ovojev, nepravilnosti maternice, ki je premajhna za rastočega otroka, in popuščanje materničnega vratu, ki se začne odpirati. Včasih se med samim porodom popkovina stisne med dojenčkovo glavo in maternični vrat ali pa se ovije okrog otrokovega vratu, kar tudi povzroči smrt.
Soočanje s Spontanim Splavom in Prihodnost
Spontani splav je izguba otroka, preden ženska vstopi v 20. teden nosečnosti. Večina spontanih splavov se zgodi, ko se plod ne razvija po pričakovanjih. V približno 50 odstotkih primerov so težave z otrokovimi kromosomi odgovorne za zgodnjo izgubo nosečnosti. Večina teh kromosomskih težav nastane po naključju, ko se zarodek deli in raste, čeprav s staranjem žensk postane to pogostejše. Včasih zdravstvene težave, vključno s slabo nadzorovano sladkorno boleznijo ali težave z maternico, lahko povzroči spontani splav. V približno 8 do 20 odstotkih primerov se potrjena nosečnost konča s spontanim splavom. Predvideno tveganje za spontani splav v prihodnji nosečnosti po tem, ko je ženska imela en spontani splav, je približno 20 odstotkov.
Poškodovanost lahko pri ženskah povzroči močan občutek izgube. Poleg tega lahko doživijo tudi žalost, anksioznost ali krivdo. Seks ni priporočljiv dva tedna po splavu, da preprečite okužbo. Ženske lahko ovulirajo in zanosijo že dva tedna po spontanem splavu. Zdravnika lahko prosijo za nasvet, ko se počutijo čustveno in fizično pripravljene na nosečnost. Ženske morajo obiskati zdravnika, ko doživijo ponavljajočo se izgubo nosečnosti. Medtem ko je do 75 odstotkov ponavljajočih se spontanih splavov lahko posledica neznanega vzroka, lahko nekatere zdravstvene težave ženske izpostavijo večjemu tveganju za izgubo nosečnosti. Ko so razlogi za spontani splav določeni, lahko zdravljenje osnovnega vzroka ženskam pomaga zanositi in ostati noseča. Pomagajo lahko posebni testi.
Ženske ne morejo nujno preprečiti spontanega splava, ker se polovica izgub nosečnosti zgodi zaradi kromosomskih nepravilnosti. Ženske, starejše od 35 let, imajo lahko splav, saj imajo jajčeca s starostjo več kromosomskih nepravilnosti. Vendar lahko ženske zmanjšajo tveganje za spontani splav in zanosijo. Ostanite aktivni tako, da vsak teden zmerno telovadite vsaj 150 minut. Zdravnik je priporočil vaje, kot so hoja, tek, plavanje, joga in pilates. Izogibajte se nekaterim dejavnostim, kot so kontaktni športi, aktivnosti, pri katerih lahko padejo, in vroča joga, kjer se lahko pregrejejo. Pri vseh spremembah življenjskega sloga morajo ženske paziti tudi na svoje duševno zdravje, ker je normalno, da med nosečnostjo po spontanem splavu občutijo vrsto čustev. Ženske se lahko po spontanem splavu počutijo žalostne in zlomljene. Vzeti si morajo čas, da v mislih predelajo vse, kar se je zgodilo, preden poskušajo znova zanositi. Nekatere med njimi odkrijejo, da se je težko spoprijeti s spontanim splavom. Ko bodo ženske po enem spontanem splavu znova zanosile, se bodo verjetno počutile hkrati vesele in zaskrbljene. Ženske se lahko psihično spopadejo s spontanim splavom tako, da se posvetujejo z licenciranim terapevtom, ki jim lahko pomaga pri krmarjenju s čustvi, ki jih čutijo. Prav tako jih lahko naučijo načinov, kako se lahko spopadejo s svojimi čustvi. Čeprav ženske ne morejo storiti ničesar, da bi preprečile spontani splav, se lahko same odločijo za zdrav način življenja.
Če ste imeli tri ali več zaporednih spontanih splavov, se je nujno posvetovati s svojim ginekologom o nadaljnjih genetskih ali imunoloških preiskavah, ki bi lahko razkrile osnovni vzrok.
tags: #splav #zaradi #genskih #abnormalnosti