Nosečnost je obdobje izjemnih telesnih in čustvenih sprememb, ki vplivajo na skoraj vse telesne sisteme, vključno s srčno-žilnim. Medtem ko večina teh sprememb predstavlja normalno fiziološko prilagajanje na novo stanje, lahko nekatere zahtevajo posebno pozornost. Ena izmed teh skrbi, ki se lahko pojavi med nosečnostjo, so motnje srčnega utripa, znane tudi kot aritmije, ali pa poslabšanje že obstoječih srčnih obolenj. Približno vsaka stota nosečnica danes je srčna bolnica s prirojeno ali pridobljeno boleznijo srca. Te predstavljajo pomemben delež vseh žensk, ki umrejo zaradi nosečnosti ali njenih zapletov. Večina teh bolnic lahko zanosi in rodi, vendar potrebujejo med nosečnostjo, porodom in po njem skrbno nadzorovanje s strani ginekologa in internista kardiologa, ki pravočasno ukrepata ob zapletih. Pri nekaterih pa je možnost življenjsko nevarnih zapletov med nosečnostjo tako velika, da se nosečnost odsvetuje.
Zakaj je nosečnost bolj tvegana za bolnice s srčno boleznijo?
Nosečnost predstavlja za srce dodatno obremenitev. Prostornina krvi se v nosečnosti poveča za 35-40 %, kar pomeni dodatnih 1-1,5 litra krvi. Količina plazme se poveča nekoliko bolj kot količina rdečih krvničk. Sistolna obremenitev srca začne naraščati v zgodnji nosečnosti in doseže vrh v 28.-32. tednu nosečnosti.
Pomembne spremembe obremenitve srca predstavlja tudi porod. Med vsakim popadkom maternica iztisne dodatnih 300 do 500 ml krvi, zaradi bolečin med popadki pa se refleksno zviša tudi srčna frekvenca. Po porodu je žilni sistem, kljub izgubi krvi med porodom (v povprečju vsaj 300 ml), še vedno prenapolnjen. Še zmeraj zvišan (20-30 % glede na vrednost pred porodom) je tudi minutni volumen srca, še vsaj dva dni po porodu.
V nosečnosti je povečana koagulabilnost krvi, kar pomeni večjo možnost za tromboze in embolije, ki je pri nekaterih srčnih boleznih že tako povečana. Ob porodu je možen vnos bakterij v kri, kar lahko povzroči bakterijski endokarditis, ki hitreje nastane ob sočasnih srčnih hibah.
Razdelitev srčnih bolezni
Srčne bolezni delimo na pridobljene in prirojene.
Pridobljene srčne bolezni:
- Reumatske: Najpogostejše so bolezni zaklopk, ki so posledica revmatske vročice. Njihova pogostnost se je sicer zmanjšala zaradi učinkovitega prepoznavanja in zdravljenja streptokoknih okužb.
- Bolezni srčne mišice: Lahko so posledica več vzrokov, kot so arterijska hipertenzija, degeneracija srčno-mišičnih vlaken, virusni miokarditis in genetski vzroki.
- Arteriosklerotične srčne bolezni: Vključujejo miokardni infarkt.
Prirojene srčne bolezni:
- Koarktacija aorte
- Septalni defekti (ASD, VSD)
- Tetralogija Fallot
- Eisenmengerjev sindrom
- Pljučna hipertenzija
- Prirojene bolezni zaklopk
- Marfanov sindrom
Z napredkom medicinske znanosti in splošne ozaveščenosti ljudi se v zadnjem času spreminja struktura nosečnic s srčnimi boleznimi. Vedno več je tistih po operativnem zdravljenju srčne hibe, pri katerih ne opažamo večjih težav in zapletov v nosečnosti in ob porodu.
Pred zanositvijo: Pomen ocene tveganja
Pred zanositvijo je ključnega pomena ocena stanja srčne bolezni bolnice, saj je od tega odvisno, kako tvegana je nosečnost zanjo.
- Nosečnost je odsvetovana ženskam s srčnimi boleznimi, ki po klasifikaciji NYHA (funkcijski razredi 1-4, ki opredeljujejo zmogljivost ob naporu na osnovi anamneze) spadajo v tretji ali celo četrti razred. Če se te bolnice vseeno odločijo za nosečnost, potrebujejo med nosečnostjo poostren nadzor.
- Bolnice iz prvih dveh skupin praviloma med nosečnostjo nimajo posebnih težav ter donosijo in rodijo zdrave otroke. Tudi pri njih pa moramo biti ves čas nosečnosti, med porodom in še v prvih dneh po njem pozorni, da ne spregledamo začetnih znakov srčnega popuščanja. Znake je namreč težje prepoznati, saj pri mnogih nosečnicah proti koncu nosečnosti opažamo edeme nog, dispnejo pri naporu, pospešen srčni utrip in sistolni šum zaradi povečanega pretoka skozi srce.
Bolnice s srčno boleznijo uživajo različna zdravila. Potencialno plodu škodljiva zdravila moramo že pred zanositvijo zamenjati z drugimi (npr. zamenjava kumarinskih preparatov za heparin).
Prirojena srčna napaka matere predstavlja povečano tveganje za razvoj srčne napake pri plodu. Pri srčnih napakah s cianozo matere je ovirana tudi rast ploda zaradi pomanjkljive preskrbe s kisikom. Pred zanositvijo moramo bolnico s tem seznaniti.
Vodenje nosečnosti pri srčnih bolnicah
Ves čas nosečnosti bolnico spremljata ginekolog perinatolog in internist kardiolog. Pregledi so pogostejši kot pri zdravi nosečnici. Ob dodatnih težavah, okužbah, znakih popuščanja srca ali samo večji možnosti zapletov, bolnico sprejmeta v bolnišnico. Vedno se svetuje sprejem v bolnišnico mesec dni, najmanj pa dva tedna pred pričakovanim porodom.
Iskati in zdraviti moramo bolezni, ki bi lahko dodatno obremenile srce (hipertiroza, slabokrvnost, okužbe dihal), prav tako se bolnica ne sme preveč zrediti. Med nosečnostjo potrebujejo več počitka (odvisno od počutja). Kardiolog ves čas nosečnosti prilagaja zdravljenje z zdravili stanju.
Porod in poporodno obdobje
Večinoma je vaginalni porod možen. Porodnica naj leži na levem boku ali naj bo v polsedečem položaju (hemodinamsko najugodnejša položaja). Med porodom jo nadzorujejo anesteziolog, internist in perinatolog. Pomembno je čim bolj zmanjšati bolečine - večinoma to storimo z epiduralno analgezijo.
Drugo porodno dobo praviloma skrajšamo z izhodno operacijo (vakuumski porod), da materi prihranimo napor ob iztisu ploda. Če je potrebno, bolnici ob razpoku mehurja damo antibiotično zaščito pred bakterijskim endokarditisom. Pred porodom (12 ur pred začetkom) ukinemo antikoagulantno zdravljenje (nevarnost obporodne krvavitve), nato ga ponovno uvedemo. Carski rez se opravi ob porodniških indikacijah zanj.
Otročnica gre na oddelek za intenzivno nego vsaj za teden dni (najnevarnejše obdobje za srčno odpoved). Potrebuje dovolj počitka, pomembno pa je tudi dovolj zgodnje vstajanje za preprečevanje trombembolij. Če ob porodu ni bilo zapletov in je bolnica brez znakov srčnega popuščanja, lahko doji. Nosečnost praviloma ne povzroči trajnega poslabšanja srčnih bolezni, oziroma ne spremeni prognoze bolezni pri bolnicah, ki so nosečnost uspešno prestale.
Srčne palpitacije v nosečnosti - kaj storiti?
Razbijanje srca med nosečnostjo je lahko zaskrbljujoča izkušnja za mnoge bodoče matere. Ti občutki, ki jih pogosto opisujejo kot hiter, utripajoč ali razbijajoč srčni utrip, so lahko zaskrbljujoči, še posebej, če se pojavijo nepričakovano. Razumevanje palpitacij srca v nosečnosti je ključnega pomena, saj so lahko normalen fiziološki odziv na spremembe, ki se dogajajo v ženskem telesu, ali pa v nekaterih primerih znak osnovne težave, ki zahteva zdravniško pomoč.
Srčne palpitacije v nosečnosti se nanašajo na zavedanje nepravilnega ali hitrega srčnega utripa, ki se lahko pojavi v kateri koli fazi nosečnosti. Ti občutki se lahko razlikujejo po intenzivnosti in pogostosti, od občasnega utripanja do vztrajnega razbijanja.
Vzroki za palpitacije srca v nosečnosti:
- Fiziološke spremembe: Povečan volumen krvi, povečana srčna frekvenca in minutni volumen srca so normalni odzivi telesa na nosečnost.
- Hormonske spremembe: Povečana raven hormonov lahko vpliva na električno prevodnost srca.
- Povečana aktivnost simpatičnega živčnega sistema: Odziv telesa na stres in čustveno labilnost.
- Čustvena labilnost in stres: Nosečnost je lahko čustveno zahtevno obdobje.
- Elektrolitske motnje: Povezane lahko s toksikozo ali slabostjo.
- Anemija: Znižana raven hemoglobina lahko povzroči hitrejše bitje srca.
- Disfunkcija ščitnice: Težave s ščitnico lahko vplivajo na srčni ritem.
- Povečan pritisk na srce: Zaradi rasti maternice in premika organov.
- Okužbe: Stanja, kot so vročina, dehidracija ali anemija, lahko povečajo srčni utrip in povzročijo palpitacije.
- Genetske predispozicije ali avtoimunske bolezni: Ženske z družinsko anamnezo aritmij ali avtoimunskih bolezni, kot je lupus, so lahko bolj ogrožene.
- Življenjski slog: Uživanje kofeina, kajenje, uživanje alkohola in visoka raven stresa lahko poslabšajo palpitacije.
Diagnoza in zdravljenje:
Diagnoza palpitacij srca se začne s temeljito klinično oceno. Zdravstveni delavci bodo zbrali podrobno bolnikovo anamnezo, vključno s pogostostjo, trajanjem in sprožilci palpitacij. Upoštevajo se lahko različna stanja, ki lahko posnemajo palpitacije srca, vključno z anksioznimi motnjami, hipertiroidizmom in strukturnimi srčnimi boleznimi.
V večini primerov palpitacije srca med nosečnostjo ne zahtevajo zdravil. Za zmanjšanje pogostosti in intenzivnosti palpitacij se priporočajo spremembe življenjskega sloga: izogibanje kofeinu in drugim poživilom, dovolj počitka, tehnike sproščanja in redna telesna aktivnost (vendar ne prekomerna).
Nosečnice z že obstoječimi boleznimi, kot so bolezni srca ali avtoimunske motnje, lahko potrebujejo specializirano oskrbo in spremljanje.
Prirojene srčne napake pri plodu
Prirojene srčne napake so med najpogostejšimi prirojenimi napakami organov in organskih sistemov. Te napake se razvijajo v zgodnjih fazah nosečnosti in lahko vplivajo na strukturo ali delovanje srca. Nekatere napake so razmeroma blage in bolnikom nikoli ne povzročajo težav, medtem ko je pri polovici bolnikov potrebna operacija ali intervencijski poseg že v prvem letu življenja, sicer pa lahko pride do smrtnega izida.
Vsako leto se v Sloveniji s srčno napako rodi približno 140 otrok, polovica od teh bo potrebovala operacijsko ali intervencijsko kardiološko zdravljenje še preden bodo shodili. Večina pomembnih srčnih napak je z ultrazvočnim pregledom plodovega srca mogoče ugotoviti in opredeliti že pred 20. tednom nosečnosti. Ta pregled, imenovan fetalna ehokardiografija, je ključen pri nosečnicah z večjim tveganjem za rojstvo otroka s srčno napako ali ko ginekolog ob presejalnem ultrazvočnem pregledu posumi na prirojeno nepravilnost. Pregled opravi posebej specializiran kardiolog, imenovan fetalni kardiolog.
Dejavniki tveganja za prirojene srčne napake:
Tveganje za rojstvo otroka s srčno napako je večje, če ima napako eden od staršev ali sorojencev, če ima mati sladkorno bolezen ali druge presnovne bolezni, če nosečnica jemlje določena zdravila ali je izpostavljena škodljivim vplivom okolja in nekaterim infekcijam. Vendar pa je v večini navedenih primerov tveganje sicer povečano, vendar ne presega 3 odstotkov.
Merjenje nuhalne svetline, ki predstavlja debelino prostora med kožo in mehkimi tkivi, ki pokrivajo hrbtenico, običajno med 11. in 14. tednom nosečnosti, je postalo dodatna presejalna metoda. Čeprav je bila metoda razvita predvsem za oceno tveganja za trisomijo 21 (Downov sindrom), so ugotovili, da je nuhalna svetlina povečana tudi pri plodovih s srčno napako. Nuhalna svetlina nad 4,5 mm pomeni 10-krat večje tveganje za srčno napako.
Fetalna ehokardiografija: Podroben pregled srca
Čeprav je plodovo srce mogoče ultrazvočno pregledati že okoli 16. tedna nosečnosti, se največ pregledov opravi med 20. in 22. tednom, ko je srce veliko približno kot lešnik. Pregled zajema oceno velikosti in lege srca, prikaza votlih ven in pljučnih ven, oceno preddvorov in prekatov ter delovanja zaklopk. Ocenijo se tudi ovalno okence in Botallov vod, ki sta pri plodu odprta, po rojstvu pa se zapreta. Poleg morfologije se ocenjuje tudi funkcija srčne mišice in srčni ritem. Specializirani fetalni ehokardiolog lahko odkrije okoli 95 % vseh pomembnih srčnih napak.
Predporodno svetovanje je bistven del kardiološkega pregleda otroka v maternici. V pogovoru nikoli ne hitimo, staršem moramo omogočiti dovolj časa, da se soočijo z okoliščinami, v katerih so se znašli. Na podlagi ugotovljene srčne napake se s perinatologi dogovorimo za usmerjen ultrazvočni pregled za izključitev drugih prirojenih nepravilnosti ter izvedbo smiselnih genetskih preiskav. Pomembno je, da so informacije, na podlagi katerih se starši odločijo glede nadaljevanja prizadete nosečnosti, realne in čim bolj popolne. Odločitev glede nadaljevanja oziroma prekinitve nosečnosti, ki jo starši sprejmejo v okviru obstoječe pravne ureditve, kot tako sprejmemo in podpremo. Skladno z naravo srčne napake perinatologu svetujemo glede termina in načina poroda, neonatologu pa glede morebitnih nujnih ukrepov, ki bodo pri novorojencu potrebni v prvih urah življenja.
Kdaj poiskati zdravniško pomoč?
Čeprav so mnoge aritmije v nosečnosti benigne in povezane s fiziološkimi spremembami, lahko nekatere zahtevajo zdravljenje. Pomembno je, da se vsaka nosečnica, ki zazna nepravilno bitje srca, posvetuje s svojim ginekologom ali kardiologom.
Poleg tega je pomembno prepoznati znake, ki bi lahko kazali na resnejše težave:
- Močno ali dolgotrajno razbijanje srca, ki ga spremljajo omotica, tiščanje v prsih ali kratka sapa.
- Bolečine v prsih.
- Nenadna izčrpanost ali izguba moči po telesni aktivnosti.
- Modri ali vijolični nohti, še posebej, če so prisotni drugi simptomi.
- Težko dihanje, ki se ne izboljša s počitkom.
Če se pojavijo katere koli od teh težav, je nujno takoj poiskati zdravniško pomoč. Zgodnja diagnoza in ustrezno zdravljenje sta ključnega pomena za dobro počutje matere in zdravo rast ter razvoj otroka.
tags: #srcne #bolezni #v #nosecnosti