»Pa ne še en članek o dojenju,« si morda mislite. Na srečo lahko danes o dojenju najdemo veliko informacij, celo kakšno dobro knjigo in podporno skupino na spletu - če seveda to iščete in vam je v pomoč. Marsikdo vam lahko da strokoven ali pa nasvet iz prve roke, a pomembno je, da vas to dodatno ne obremenjuje, ampak vas spodbuja in da vam je oseba na drugi strani predvsem v podporo! Ta zapis torej ni nastal z namenom zbujanja slabe vesti. Če vam že naslov zbuja neprijetne občutke, ga mirne vesti in samozavestno izpustite in (če še ne veste) vedite, da ste dobra mama, ne glede na to ali ste dojila ali ne, ali dojite ali ne, in ne glede na to kako dolgo ste in boste dojili! Še milijon drugih načinov je kako se povezati z otrokom in mu nuditi najboljše, kar lahko. Še veliko drugih stvari, ki so zanj pomembne. Pa tudi če ste otroka dojili le kakšen mesec, ste dojili, in na to ste lahko ponosni. Če ste noseči, če poznate nosečko, ki si želi dojiti, iščete motivacijo za vztrajanje pri dojenju, vas zanima več o dojenju kar tako, ali pa vas bližnji in okolica celo odvračajo od dojenja, potem berite naprej … Ne bo vam žal. Tudi če mislite, da o dojenju veste vse, boste izvedeli še marsikaj presenetljivega in osupljivega - predvsem kako zelo pametna je narava in kaj vse zmore naše telo.
Svetovne organizacije in strokovna združenja potrjujejo pomen dojenja
Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) nedvoumno priporoča dojenje kot najboljši način hranjenja dojenčkov. Njihova priporočila poudarjajo izključno dojenje v prvih šestih mesecih življenja, nato pa nadaljevanje dojenja ob uvajanju goste hrane. Ob ustrezni prehrani naj bi se dojenje nadaljevalo do otrokovega drugega leta starosti ali celo dlje, če to ustreza tako materi kot otroku. SZO svetuje, da se dojenje prične že v prvi uri po porodu, saj so skoraj vse ženske sposobne dojiti, če imajo na voljo ustrezne informacije ter podporo družine, družbe in zdravstvenega sistema.
Podobno stališče zagovarja tudi Ameriško pediatrično združenje (A.A.P.), ki materino mleko označuje za najboljšo hrano za vse dojenčke, vključno s prezgodaj rojenimi in bolnimi novorojenčki. Priporočajo dojenje vsaj prvih 12 mesecev, nato pa po potrebi. V primeru, da ima mama kronično bolezen in jemlje zdravila, se priporoča posvet s pediatrom, saj je večina zdravil združljivih z dojenjem. Med dojenjem pa se strogo odsvetujeta alkohol in kajenje, čeprav koristi dojenja ob morebitnem kajenju še vedno presegajo tveganja opustitve dojenja.
UNICEF prav tako poudarja neprimerljivost materinega mleka za zdravo rast in razvoj dojenčka. Poudarjajo, da materino mleko ustvarja edinstveno biološko in čustveno osnovo za zdravje matere in otroka ter da protivnetne lastnosti materinega mleka pomagajo pri zaščiti dojenčka pred boleznimi.
Prednosti dojenja
Dojenje kot temelj čustvene povezanosti in otrokovega razvoja
Večina mamic prepoznava največjo prednost dojenja v bližini, varnosti in povezanosti, ki jo nudijo otroku. Dojenje namreč stimulira izločanje hormona oksitocina pri materi, znanega tudi kot "hormon ljubezni", ki poleg krčenja maternice in izločanja mleka, vzpodbuja tudi materino vedenje in nastajanje vezi med materjo in otrokom. Ta neposredna bližina in dotik med dojenjem ustvarjata pomirjujoče okolje za dojenčka, kar je še posebej pomembno v prvih mesecih življenja. Študije kažejo, da je nošenje in ljubkovanje ključno za razvoj, zlasti pri nedonošenčkih, saj lahko pomanjkanje te bližine poveča smrtnost. Medtem ko se večina staršev, ki hranijo dojenčke po steklenički, zaveda pomena bližine med hranjenjem, se nekateri ne, kar lahko vodi do čustvene nezadostnosti pri otroku. Poleg tega lahko nenadzorovano hranjenje po steklenički predstavlja nevarnost zadušitve, puščanje stekleničke ob postelji pa lahko škoduje zobni sklenini.
Materino mleko je popolno in edinstveno hranilo, specifično za človeka in popolnoma prilagojeno potrebam dojenčka. Vsebuje ogromno snovi, ki jih v nadomestnih mlecih ni mogoče umetno ustvariti. Dojeni otroci so pogosto bolj mirni in manj jokajo, saj se njihove fiziološke in čustvene potrebe lažje zadovoljijo. Pogosto dojenje jim daje občutek varnosti in zaupanja v svet, nekateri pa menijo, da to vpliva tudi na hitrejše napredovanje v razvoju.
Dolgoročne koristi dojenja za zdravje matere in otroka
Dojenje ima pomembne dolgoročne koristi tudi za zdravje matere. Študije kažejo, da lahko zmanjša tveganje za nastanek raka na dojkah. Če bi vse matere, ki ne dojijo ali dojijo manj kot tri mesece, dojile vsaj štiri do dvanajst mesecev, bi se incidenca raka na dojkah med premenopavzalnimi ženskami znižala za 11 %. Če bi vse ženske dojile vsaj 24 mesecev, bi se incidenca lahko znižala celo za 25 %. Poleg tega dojenje zmanjšuje tveganje za razvoj raka na jajčnikih, saj naj bi zaviralo ovulacijo. Ženske, ki so svoje otroke dojile najmanj 13 mesecev, so imele 63 % manj možnosti za razvoj raka jajčnikov od tistih, ki so dojile manj kot sedem mesecev.
Dojenje vpliva tudi na zmanjšanje tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni, ki so eden najpogostejših vzrokov smrti v razvitem svetu. Prav tako dojenje zmanjšuje tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 1 pri otroku. Rezultati študij kažejo, da zgodnji vnos mlečnih izdelkov iz kravjega mleka in pogosto uživanje kravjega mleka v otroštvu zviša stopnjo protiteles proti beljakovinam kravjega mleka, kar je povezano z večjim tveganjem za razvoj sladkorne bolezni tipa I pri otrocih hranjenih z nadomestnim mlekom. Pri materah s sladkorno boleznijo dojenje zniža potrebo po inzulinu.
Poleg tega dojenje vpliva na višji IQ otroka. Študije potrjujejo, da so posamezniki, ki so bili dojeni, bolj inteligentni in imajo boljše akademske dosežke kot tisti, ki so bili hranjeni z nadomestnim mlekom. Materino mleko je tudi lažje prebavljivo in omogoča boljšo absorpcijo hranil kot nadomestno mleko. Dojenčki lažje prebavijo materino mleko, ker že vsebuje encim laktazo, ki pomaga pri razgradnji mleka. Sesanje materinega mleka je za otroka tudi enostavnejše, saj se mleko v želodcu sesiri v mehkejše skupke kot kravje mleko, ki je osnova večini nadomestnih mlek.
Dojenje kot pomoč pri okrevanju matere po porodu
Dojenje igra ključno vlogo pri okrevanju matere po porodu. Sesanje namreč spodbuja krčenje maternice, kar pomaga pri hitrejši povrnitvi v stanje pred nosečnostjo. Med nosečnostjo se maternica poveča za približno 20-krat, medtem ko se maternica žensk, ki niso dojile, nikoli ne povrne v prejšnje stanje, ampak ostane blago povečana. Dojenje tudi pomaga pri preprečevanju poporodne krvavitve, saj izločanje oksitocina stimulira krčenje maternice, kar zapre žile, ki so preskrbovale zarodek s hranili. V primeru, da ženska ne želi dojiti, je priporočljivo prejemanje sintetičnega oksitocina za preprečevanje preobilne krvavitve.
Dojenje prav tako pomaga materi pri izgubi teže po porodu. Z dojenjem se dnevno porabi približno 500 dodatnih kcal ali celo več, kar je primerljivo s 50 minutami plavanja ali tekom 5 kilometrov. To omogoča doječim materam, da si privoščijo kakšen prigrizek več, ne da bi se to poznalo na njihovi teži. Študije kažejo, da so matere, ki so izključno ali vsaj delno dojile, v večji meri zmanjšale obseg bokov in imele manj dodatnih kilogramov kot pred nosečnostjo en mesec po porodu v primerjavi z materami, ki so dojenčke hranile izključno z nadomestnim mlekom.
Posebne potrebe novorojenčkov in materinega mleka
Materino mleko je še posebej pomembno v primeru prezgodnjega poroda. Mleko žensk, ki rodijo nedonošenčka, se namreč razlikuje od mleka tistih, ki rodijo donošenega otroka. Predvsem v prvem mesecu po porodu ostaja sestava mleka podobna kolostrumu, ki je začetna in najbolj hranljiva oblika materinega mleka, kar je ključno za razvoj nedonošenčka.
Dojenje pomaga tudi pri termoregulaciji novorojenčka. Novorojenček namreč še ne zmore uravnavati telesne temperature, zato je zanj zelo pomemben stik s kožo, naročje in nošenje. Dojenje v naročju ali leže v objemu prijetno segreje dojenčka, saj oblačila ne morejo učinkovito vzdrževati telesne temperature.
Materino mleko prav tako pomaga pri odvajanju mekonija, lepljive snovi v črevesju novorojenčka. Kolostrum je edinstveno narejen tako, da pomaga pri premiku mekonija skozi črevesje.
Poleg tega materino mleko vsebuje protitelesa, ki krepijo dojenčkov imunski sistem in mu pomagajo pri odpornosti proti okužbam. Nadomestno mleko teh protiteles ne vsebuje, številnih snovi pa tudi ni mogoče umetno sintetizirati in dodajati mlečni formuli. Imunski sistem se pri otroku razvija do drugega leta starosti, dojenje pa pri tem igra pomembno vlogo.
Dojenje in kontracepcija: Pogosto zmotno prepričanje
Pogosto slišimo, da dojenje ščiti pred nosečnostjo, kar pa je zmotno in nevarno prepričanje. Ovulacija se ne ponovi do 21 dni po porodu, ne glede na način hranjenja otroka. Vendar pa se od 22. dne naprej ovulacija lahko nadaljuje kadarkoli, tudi če se menstruacija še ni vrnila. Dojenje resnično odloži ponovno ovulacijo zaradi prolaktina, hormona, ki zavira ovulacijo, vendar se ta odložitev razlikuje od ženske do ženske. Nekatere ovulirajo že pri dveh mesecih kljub izključnemu dojenju, druge pa šele pri 18 mesecih.
Metoda laktacijske amenoreje (LAM) je učinkovita le v določenih pogojih in ob pravilni uporabi. Mednarodna študija je pokazala, da je bila pri pravilni uporabi LAM stopnja nosečnosti pri šestih mesecih le 0,7 %. Vendar pa se ta stopnja takoj po uvedbi dopolnilnega hranjenja poveča na 2,9 % pri šestih mesecih in 5,9 % pri 12 mesecih. Tudi če izključno dojite, zdravstveni delavci priporočajo dodatno kontracepcijo, ki jo je treba začeti uporabljati tri tedne po porodu, če ne želite tvegati nove nosečnosti.
Če ne dojite ali pa ste izbrali mešano hranjenje, imate dostop do skoraj vseh kontracepcijskih metod. Kontracepcijska sredstva, ki vsebujejo estrogen (kombinirane tablete, obliži, vaginalni obročki), niso priporočljiva v prvih šestih mesecih dojenja. Izjema so primeri, ko je dojenje dobro uveljavljeno in je proizvodnja mleka obilna, lahko nekateri zdravniki po šestih do osmih tednih predpišejo kombinirano kontracepcijsko tableto.
Študije kažejo, da progestini sami (tablete samo s progestinom, vsadek, hormonski maternični vložek) prehajajo v materino mleko v zelo majhnih količinah in nimajo dokazanega učinka na otroka. Nekatere ženske poročajo o rahlem zmanjšanju proizvodnje mleka v prvih šestih tednih, kar je mogoče nadomestiti s povečanjem pogostosti hranjenja za nekaj dni.
Pri izbiri kontracepcije po porodu je pomembno upoštevati individualne potrebe in okoliščine. Maternični vložki in vsadki so najučinkovitejša (99 %) in najprimernejša metoda za kaotično poporodno obdobje, saj niso odvisni od vas. Če dojite, se šest mesecev izogibajte kontracepciji, ki vsebuje estrogen. Izbira kontracepcije po porodu ni obvezna, vendar vam seznanjenost s časovnimi okviri, možnostmi in tveganji omogoča, da se informirano odločite.
Pomisleki glede posta med dojenjem
V povezavi z dojenjem se pojavljajo tudi vprašanja glede posta. Čeprav nekateri ljudje zagovarjajo stroge in daljše poste kot način čiščenja telesa, je za polno doječo mater takšen post odsvetovan. V času daljšega in strogega posta se iz telesa izločajo strupene snovi, ki lahko prehajajo tudi v materino mleko in tako zastrupljajo otroka. Poleg tega nekatere matere, ki so poskusile stroge poste, opažajo zmanjšane zaloge mleka. V kulturah, kjer imajo zapovedan strog post, so majhni otroci, noseče in doječe matere praviloma izvzeti iz teh pravil. Zato je ključnega pomena, da se o varnem izvajanju posta, še posebej v času dojenja, pogovorite s strokovnjakom.
Vse te informacije poudarjajo, da je dojenje več kot le način hranjenja. Je temelj za zdrav razvoj, čustveno povezanost in dolgoročno dobrobit tako za otroka kot za mater. Zato je pomembno, da se matere in družine obdajo s podporo in razumevanjem ter sprejemajo odločitve, ki so najboljše za njihovo družino.