Zdravje tvojih ust je tesno povezano s hormonskimi spremembami v telesu. Raziskovanje povezave med hormoni in oralnim zdravjem razkriva presenetljiva odkritja. Preberi, kako lahko različna življenjska obdobja, od pubertete do menopavze, vplivajo na tvoje dlesni in zobe.
Puberteta - Prvo Poglavje v Zgodbi Hormonskih Spremem b
Razumevanje vloge hormonov in oralnega zdravja je ključno za ženske vseh starosti. Puberteta je obdobje, v katerem pride do nenadne rasti in dozorevanja telesa. Le-to vpliva tudi na dlesen in sluznico v ustih. V dlesni pride do povečanja količine krvi, kar ob slabi oralni higieni oz. ob prisotnosti oblog na zobeh lahko pripelje do tega, da dlesni začnejo krvaveti že ob manjšem dražljaju.
Menstruacija - Nihanja, Ki Vplivajo na Ustno Votlino
Kako lahko nihanja hormonov med menstrualnim ciklom vplivajo na oralno zdravje? Na začetku menstrualnega cikla se pri nekaterih ženskah lahko pojavi vnetje dlesni in krvavitev ob ščetkanju. Prav tako so opazili očitno povezavo med padcem ravni progesterona v lutealni fazi, ki privede do pojava majhnih razjed na sluznici v ustih imenovanih afte.
Afte so okrogle oblike, znotraj z belkasto oblogo in rdečim robom. Boleče so na dotik, ob hranjenju ter ščetkanju zob. Povezane naj bi bile s hormonskimi spremembami, saj se v času nosečnosti ne pojavljajo. Eden od vzrokov nastanka je lahko tudi slabokrvnost in pomanjkanja železa.
Nosečnost - Občutljivo Obdobje za Ustno Zdravje
Nosečnost je še eno obdobje, kjer hormoni in oralno zdravje tesno sodelujejo. V življenju ženske je nosečnost zelo dinamično obdobje, saj ga spremlja veliko fizičnih in psihičnih sprememb. Pri nekaterih ženskah se lahko pojavijo težave z zobmi in dlesnimi. Do tega največkrat pride zaradi vpliva hormonov.
Gingivitis ali vnetje dlesni je pogost pojav v nosečnosti zaradi hormonskih sprememb in iritacij dlesni, kot so npr. zobne obloge. Dlesen se zelo vname in krvavi od ščetkanju. V primerih, ko dlesen zelo zateče, si pacientke zaradi skrbi pred krvavitvijo še slabše čistijo zobe. To povzroči začaran krog, ker se obloge še bolj nabirajo, dlesen pa je kronično vneta in krvavi. Če se to ne prekine z rednim in dobrim čiščenjem zobnih oblog, lahko napreduje in posledično vodi v parodontitis.
Parodontitis je vnetje podpornega tkiva zob. Če se ga ne zdravi, vodi v izgubo zob. Nekatere raziskave so odkrile povezavo med parodontitisom in prezgodnjim porodom z nizko porodno težo dojenčka.
Sprememba, ki se prav tako lahko pojavi v ustih je nosečniški epulis. Dlesen lahko zaradi vnetja začne rasti na določenem predelu in ima obliko okroglega izrastka, ki pa izzveni po porodu. Pri nosečnicah z brezhibno ustno higieno se gingivitis in epulis ne pojavita.
Tudi spremembe v imunskem odzivu, povečana koncentracija kortizola in glukoze v krvi ter slaba oralna higiena privedejo pri nosečnicah do pogostih zobnih vnetij (npr. težave pri izraščanju modrostnih zob).
Študije so pokazale, da zmanjšanje zobnih oblog pri nosečnicah zmanjša tveganje za nastanek kariesa pri otroku. Kar 60 do 75 % nosečnic se srečuje z vnetjem dlesni (gingivitisom). Približno polovica žensk z že obstoječim gingivitisom doživi veliko poslabšanje med nosečnostjo. Nihanje ravni spolnih steroidnih hormonov (estrogena in progesterona) med nosečnostjo, poleg spremenjene ustne flore, lahko povzroči večjo nagnjenost k občutljivosti dlesni in k nastanku gingivitisa. Oralno zdravje predstavlja pomemben del predporodne oskrbe, saj lahko slaba ustna higiena med nosečnostjo vodi do slabih zdravstvenih izidov za mater in otroka. Obzobna tkiva omogočajo pričvrščevanje zob v čeljusti. Mednje spadajo dlesen, pozobnica, koreninski cement in čeljustna kost. Zdrava dlesen izpolnjuje medzobne prostore in je bledo rožnate barve. Če se zobne obloge kopičijo, se dlesen vname - postane otekla, rdeča in hitro zakrvavi. Vnetje lahko ostane omejeno na dlesen, lahko pa napreduje v globino in povzroči postopen propad obzobnih tkiv, ki v čeljustni kosti držijo zob. Tako nastanejo obzobni žepi, ki se z napredovanjem bolezni poglabljajo. Dlesen se odmika, takšni zobje postanejo navidezno daljši in majavi, na koncu pa izpadejo, ker nimajo več opore. Gingivitis je zgodnja faza parodontalne bolezni, kjer gre za vnetje dlesni. Kadar se vnetje razširi še na druga obzobna tkiva, govorimo o parodontitisu. Ta je povezan tudi s slabimi izidi nosečnosti, vključno s prezgodnjim porodom in nizko porodno težo. Nosečniški gingivitis postane očiten v drugem mesecu in se poslabšuje med nosečnostjo, vrh pa doseže v osmem mesecu.
Kakšni so simptomi gingivitisa?
- Spremenjena barva iz bledo rožnate v temno rdečo ali celo vijoličasto;
- Lahko je prisotna bolečina, spontana ali ob dotiku;
- Otekle dlesni;
- Dlesni hitro zakrvavijo pri ščetkanju, nitkanju, prehranjevanju ali spontano;
- Lahko sta prisotna neprijeten zadah in gnojenje med dlesnimi in zobmi.
Ustrezna ustna higiena je pri nosečnicah še kako pomembna! Potrebno je redno temeljito ščetkanje z mehko zobno ščetko (dvakrat na dan) in z medzobnimi ščetkami oziroma nitkami vsaj enkrat na dan, da odstranimo ostanke hrane tudi med ozkimi prostori med zobmi. Priporočljivo je tudi spiranje zob z ustnimi vodami. Gengigel raztopina na osnovi hialuronske kisline je primerna pomoč pri vnetih, krvavečih in oteklih dlesnih ter poglobljenih zobnih žepih. Medicinski pripomočki linije Gengigel nimajo poznanih kontraindikacij ali neželenih učinkov, brez omejitev jih lahko uporabljajo tudi nosečnice, doječe matere, otroci in sladkorni bolniki (vsebuje ksilitol). Dobro je, da ima ženska že pred nosečnostjo urejena obzobna tkiva in zobe. Potrebni so redni obiski ustnega higienika oziroma zobozdravnika, da se preveri stanje ustne higiene, odkrije morebitne bolezni, pa tudi zaradi čiščenja zobnega kamna. Zobni kamen nastane z nalaganjem mineralov iz sline v mehke zobne obloge in dodatno poveča nabiranje mehkih zobnih oblog ter preprečuje ustrezno higieno.
Tudi spremembe v imunskem odzivu, povečana koncentracija kortizola in glukoze v krvi ter slaba oralna higiena privedejo pri nosečnicah do pogostih zobnih vnetij (npr. težave pri izraščanju modrostnih zob).
V prvem trimestru se veliko nosečnic sooča z bruhanjem, katero prav tako pusti posledice na zobeh. Kislina zniža pH v ustih, kar privede do mikro raztapljanja v sklenini. Zaželeno je, da se po vsakem bruhanju usta dobro sperejo z vodo, s ščetkanjem pa se počaka vsaj 30 min, da ne bi prišlo do poškodb na sklenini.
Nosečnicam svetujemo redne obiske pri zobozdravniku, odstranitev trdih in mehkih zobnih oblog ter pravilno ustno higieno doma, kar lahko prepreči težave in ohrani vaše zobe in dlesni zdrave.
Ustno zdravje med nosečnostjo
Menopavza, Postmenopavza, Ovariektomija - Hormoni v Zrelejših Letih
Zaradi upada ženskih spolnih hormonov lahko pride do neravnovesja v psihološkem in fiziološkem delovanju ženskega telesa. V ustih se lahko to kaže s spremembami na žlezah slinavkah. Zmanjšano je izločanje sline, kar vodi v suha usta, spremembe v okušanju ali izostanek okusa. Eden od simptomov je lahko pekoč občutek v ustih, ki je lahko posledica zmanjšane koncentracije estrogena v krvi ali pomanjkanje vitaminov in mineralov kot so vitamin B, vitamin C, železo, cink, folna kislina, itd. Zaradi tega je obnova sluznice in dlesni slabša, kar pomeni, da je dlesen nagnjena k vnetju in krvavitvi.
Zaradi bolj občutljive sluznice in suhih ust lahko pride tudi do sekundarne infekcije z ustno kandido. Le-ta je vidna v obliki močnih belih oblog na jeziku ali rdeč, pekoč jezik, ter z rdečico na nebu z rdečimi pikami (bolj pogosto pod protezo).
Nekatere ženske v tem obdobju jemljejo zdravila, da bi blažile simptome anksioznosti, depresije. Ta zdravila prav tako povzročijo atrofijo slinavk in vodijo v suha usta. Tukaj je posledično prisoten ponovno pekoč občutek v ustih, slabša obramba, pogosta vnetja in krvavitev.
Zelo pomembna je pravilna ustna higiena in čiščenje protetičnih nadomestkov ter bogata prehrana, polna antioksidantov in vitaminov.
Občutek suhih ust strokovno imenujemo kserostomija. Beseda izhaja iz grščine in pomeni: xeros - suh in stoma - usta. Občutek suhih ust nastane zaradi zmanjšanega ali popolnoma prenehanega izločanja sline iz žlez slinavk; vzrok za to je lahko kakršnakoli sprememba v delovanju žlez slinavk, ki povzroči upad pretoka sline. Lahko pa se občutek suhih ust pojavi le subjektivno, brez ugotovljeno zmanjšanega izločanja sline. S to težavo se občasno, za kratek čas, sreča skoraj vsakdo od nas, na primer ob psihičnem stresu in napetosti, ko imamo tremo, recimo pred nastopom, izpitom in podobno. Vzrok za to je delovanje t.i. avtonomnega živčnega sistema (tistega, ki deluje avtomatsko, brez našega zavestnega vpliva) in ki v primeru stresa ne stimulira žlez slinavk, da bi izločale slino. Tudi pri dihanju skozi usta, ko smo npr. prehlajeni ali ko obstajajo kakšni drugi vzroki zanj, ter pri prekomernem uživanju alkohola in dehidraciji ni pojav suhih ust nič nenavadnega. Suha usta pa so lahko tudi trajni spremljevalec in tegoba nekaterih ljudi, kar lahko pripelje tudi do resnejših zdravstvenih posledic. Občutek suhih ust lahko omilimo z vlaženjem ust in pitjem zadostne količine tekočine (najbolje vode), dihanjem skozi nos (in ne skozi usta), pomaga pa tudi žvečenje žvečilnega gumija (brez sladkorja), ker stimulira izločanje sline. S starostjo se žleze, ki izločajo slino, nekoliko zmanjšajo (atrofirajo) in postanejo manj aktivne, tako da je zmanjšano izločanje sline v starosti do neke mere normalen pojav. Suha usta so tudi spremljevalec mnogih sistemskih bolezni, kot so npr. sladkorna bolezen in Sjögrenov sindrom, hormonske motnje, moteno delovanje žleze ščitnice, okužba z virusom hiv in aids, sistemski lupus eritematosus, revmatoidni artritis, vročinska stanja, depresija, nevrološke motnje, pojavljajo se tudi pri bolnikih na dializi itd. Suha usta so tudi posledica obsevanja glave in vratu zaradi zločestih tumorjev v tem področju, kar trajno uniči tudi žleze slinavke, ter kemoterapije in operacij ali poškodb, kjer je prišlo do okvare (poškodbe) živcev, ki oživčujejo žleze slinavke. Kot smo že prej omenili, pa se suha usta lahko pojavijo tudi samo kot subjektivni občutek, brez ugotovljivo zmanjšanega izločanja sline (npr. po možganski kapi ali pri Alzheimerjevi bolezni).
Preko 400 zdravil povzroča suha usta. Poljubljanje zmanjša možnost gnitja zob. Dodatna slina namreč pomaga ohranjati čista usta. Sicer pa je omenjeni občutek eden najpogostejših stranskih učinkov zdravil. Znano je, da preko 400 zdravil povzroča kot neželeni učinek suha usta. Mednje sodijo najpogosteje antidepresivi in antipsihotiki, zdravila za zniževanje krvnega pritiska (antihipertenzivi) in diuretiki ter številna druga, kot so na primer analgetiki, antiepileptiki, antiparkinsoniki, anksiolitiki, zdravila za zdravljenje zasvojenosti z nikotinom, nesteroidna protivnetna zdravila, zdravila za obstruktivne pljučne bolezni, antihistaminiki, zdravilo za sistemsko zdravljenje aken (izotretinoin), zdravila za kislinsko pogojene bolezni, antidiaroiki, zaviralci apetita, zdravila za zdravljenje benigne hipertrofije prostate itd. Tako se občutek suhih ust pogosteje pojavlja pri starejših ljudeh, ki se zdravijo z več zdravili hkrati, zaradi različnih kroničnih bolezni. Občutek suhih ust je lahko zelo neprijeten in moteč pojav že sam po sebi, spremljajo pa ga lahko tudi številne druge nevšečnosti, kot so žeja, neprijeten okus v ustih in spremenjena zaznava okusov, pekoč občutek v ustih ter oteženo požiranje predvsem suhe hrane, torej težave pri požiranju in prehranjevanju, lahko pa tudi pri govorjenju. Ustnice so suhe in razpokane, prav tako kotički ust, ustna sluznica pa se stanjša in je bolj podvržena raznim poškodbam in kroničnim vnetjem. Pogosto se pojavi glivična okužba ustne sluznice (sor ali kandidiaza), pogosteje se pojavljajo tudi karies na koreninah zob, vratne erozije in preobčutljivost zobnih vratov, ki jih praviloma spremlja tudi slab ustni zadah.
Zakaj je slina tako pomembna? 99 odstotkov sline sestavlja voda, ostalo so elektroliti in organske substance, zato slina omogoča raztapljanje vodotopnih substanc v grižljaju in s tem zaznavanje osnovnih okusov. Slina vsebuje sluz, ki omogoča požiranje (drsenje) grižljaja ter normalno funkcijo glasilk. Ima tudi pomembno zaščitno vlogo, saj redči škodljive snovi in deluje pufersko. Ima tudi protibakterijski učinek (vsebuje encim lizocim, ki napada bakterijsko membrano, vsebuje tudi laktoferin, ki nase veže železo, ki ga mikroorganizmi potrebujejo za razmnoževanje, ter proti virusom in bakterijam imunološko aktiven sekretorni Iga (sekretorni imunoglobulin a). Slina je najbolj naravna zaščita zob pred kariesom, ker po obroku nevtralizira kislost v ustih in remineralizira začetne kariozne okvare zobne sklenine. Pomembna je tudi za prebavo, saj vsebuje encim amilazo, ki začne razgradnjo škroba.
Najprej odpraviti vzrok. Če je občutek suhih ust pogosto ali trajno prisoten, je najprej treba ugotoviti vzrok zanj in ga odpraviti, če je mogoče. Sicer pa lahko občutek suhih ust omilimo z vlaženjem ust in pitjem zadostne količine tekočine (najbolje vode), dihanjem skozi nos (in ne skozi usta), pomaga pa tudi žvečenje žvečilnega gumija (brez sladkorja), ker stimulira izločanje sline. Občutek suhih ust je eden najpogostejših stranskih učinkov zdravil - preko 400 zdravil povzroča kot neželeni učinek suha usta. Zelo pomembno je, da bolniki, ki imajo trajno zmanjšano izločanje sline, še posebej natančno skrbijo za svojo ustno higieno in poleg zobne ščetke uporabljajo tudi pripomočke za čiščenje medzobnih prostorov, saj sline, ki sicer pomaga varovati zobe in ustno sluznico pred škodljivimi vplivi, pri njih ni dovolj. Zobna pasta naj bo blaga, brez natrijevega lavril sulfata. Važno je tudi, da redno obiskujejo zobozdravnika, ki jim bo zobe zaščitil s fluoridnimi premazi, ki bodo dodatno pripomogli k zaščiti zob pred kariesom. Pacienti si lahko pomagajo tudi z uporabo nekaterih blagih ustnih vod in gelov ter nadomestkov sline, ki omilijo neprijeten občutek in so namenjeni prav omenjenim težavam, izogibati pa se je treba agresivnejšim proizvodom in takšnim, ki vsebujejo alkohol in mentol, prav tako močno začinjeni in pikantni hrani ter alkoholnim, gaziranim pijačam in kavi. Tudi kajenje lahko poslabša stanje. Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 18.
Nosečniška slabost, pogosto imenovana tudi jutranja slabost, se pri mnogih nosečnicah pojavi v prvih mesecih nosečnosti. Značilni simptomi so občutek slabosti, bruhanje ter splošna utrujenost. Kljub svojemu imenu se lahko slabost pojavlja skozi cel dan in ni omejena le na jutranje ure. Hormonske spremembe in vzroki slabosti. Točen razlog za nosečniško slabost še ni popolnoma znan, vendar raziskave kažejo, da so hormonske spremembe glavni krivec. Povišane vrednosti hormona HCG (humani horionski gonadotropin) in estrogena lahko vplivajo na prebavni sistem ter sprožijo občutek slabosti in bruhanja. Hormon HCG je ključen za vzdrževanje nosečnosti, vendar njegova hitra rast v prvem trimesečju pogosto povzroči neprijetne simptome. Višja kot je njegova koncentracija, močnejša je lahko slabost. Kljub neprijetnim simptomom je to pogosto znak zdrave nosečnosti. Pri večini žensk slabost mine do 14. tedna, redkeje pa traja tudi v drugo ali tretje trimesečje. Najpogostejši simptomi nosečniške slabosti. Nosečniška slabost se običajno pojavi v prvem tromesečju, pri nekaterih ženskah pa lahko traja tudi dlje. Glavni simptomi vključujejo občutek slabosti, ki je izrazitejši zjutraj, bruhanje ob določenih vonjih ali okusih, ki so vam sicer prijetni, povečano utrujenost, izgubo apetita ter poslabšanje slabosti ob gibanju ali fizičnem naporu. Kdaj poiskati zdravniško pomoč? V primeru močnega bruhanja, ki vodi v dehidracijo, je nujen obisk zdravnika. Znaki dehidracije vključujejo omotico, suha usta, povečano žejo ter redkejše uriniranje s temnejšim urinom. Prav tako je obisk zdravnika potreben, če nosečnica izgubi več kot 5 % svoje telesne teže, saj je v tem primeru lahko ogroženo zdravje tako nje kot ploda. Kako si pomagati pri nosečniški slabosti? Čeprav je nosečniška slabost neprijetna, obstaja več načinov, kako si lahko olajšate simptome. Namesto treh velikih obrokov čez dan poskusite jesti manjše in pogostejše obroke, kar lahko zmanjša občutek slabosti. Pomembno je tudi, da se izogibate vonjem in okusom, ki sprožijo nelagodje, ter raje uživate blago in nevtralno hrano. Živila, bogata z vlakninami, kot so polnozrnati izdelki, sadje in zelenjava, lahko pomagajo pri prebavi in zmanjšanju slabosti. Prav tako je ključnega pomena zadosten vnos tekočine - pitje vode v manjših požirkih skozi dan lahko pomaga preprečiti dehidracijo. Poleg vode so dobra izbira tudi blagi čaji, razredčeni sadni sokovi ali limonada. Nosečnice, ki veliko bruhajo, naj nadomeščajo izgubljene elektrolite s pomočjo rehidracijskih raztopin, ki so na voljo v lekarnah. Pomemben je tudi zadosten vnos vitaminov in mineralov, še posebej folne kisline, ki jo lahko nosečnica uživa samostojno ali v kombinaciji z drugimi vitamini. Hrano je treba uživati v manjših, a pogostejših obrokih, saj prazen želodec lahko poslabša slabost. Treba se je izogibati mastni in pikantni hrani, alkoholu in kavi, saj lahko ti dražijo želodec. Večina nosečnic bolje prenaša obroke, bogate z ogljikovimi hidrati. Poleg prehrane sta pomembna tudi počitek in redno gibanje na svežem zraku, saj lahko pomagata pri lajšanju slabosti. Ingver je ena izmed najbolj priljubljenih naravnih rešitev za nosečniške tegobe. Lahko si pripravite ingverjev čaj ali pa ga uživate v obliki tablet. Suha usta ali strokovno kserostomija je težava, s katero smo se že vsi srečali. Slina je brezbarvni, lepljiv, moten izloček žlez slinavk v ustni votlini, ki je sestavljena pretežno iz vode in omogoči mehčanje in raztapljanje hrane ter s tem lažje požiranje. Zato je pojav suhih ust lahko huda neprijetnost, ki pomembno vpliva na kakovost življenja posameznika. Poznamo več vrst vzrokov, pri katerih žleze slinavke v ustih ne delujejo pravilno. Nastanek suhih ust lahko povzročijo nekatere avtoimunske bolezni, kot je Sjoergenov sindrom ali AIDS. Pravilno delovanje žlez slinavk lahko zmoti uživanje nekaterih zdravil. Ljudje, ki uživajo zdravila proti visokemu krvnemu tlaku, depresiji ter anksiolitike, imajo pogosto težave s suhimi usti. Pri onkoloških bolnikih, ki se zdravijo s kemoterapijo, pa lahko zdravila povzročijo, da se slina zgosti, kar pri človeku vzbudi pojav suhih ust. Motnje delovanja žlez slinavk pa lahko povzroči tudi poškodba vratu ali glave, še posebej, če so prizadeti tisi živci, ki oživčujejo ter prenašajo sporočilo žlezam, naj proizvajajo slino. Pogosto ljudje mislijo, da so suha usta normalna težava v starejših letih, kar pa ne drži, ker gre v vsakem primeru za odklon od normalnega delovanja žlez slinavk, zaradi določenega vzroka, ki ga je treba odkriti in odpraviti. Da imamo težave s suhimi usti, bomo prepoznali tudi po tem, da nam ne bo uspelo pojesti npr. keksa brez požirka vode. Pri nekaterih ljudeh, ki imajo Alzheimerjevo bolezen, in tistih, ki so doživeli kap, pa je prisotno subjektivno zaznavanje suhih ust. Zdravljenje suhih ust je odvisno od vzroka, ki povzroča zmanjšano delovanje žlez slinavk. Če se odločite, da boste zdravljenje prepustili strokovnjaku, se obrnite na specialista za ustne bolezni - zobozdravnika ali osebnega zdravnika. Če bo potrebno, bo opravil še histološke teste. Zdravljenje temelji na sodelovanju zdravnika in bolnika, saj je tako kot pri vsakem zdravljenju vedno bolnik tisti, ki mora izvajati določene ukrepe za izboljšanje zdravstvenega stanja. Če je pojav suhih ust posledica jemanja zdravil, prosimo za nasvet zdravnika. Le-ta bo lahko spremenil odmerek ali zdravilo zamenjal. Zdravnik vam lahko tudi predpiše sredstvo, ki deluje na način, da povečuje izločanje sline. Če žleze ne delujejo, vam bodo predpisali umetno slino. To je snov, ki je podobna tekočemu gelu, ki se ga vbrizga v usta. Taka slina v ustih ostane dlje časa in omogoča nastajanje nove sline. Sami se lahko težave lotite tako, da si čez dan večkrat izpirate usta in pogosteje pijete. Strokovnjaki ljudem, ki trpijo zaradi suhih ust, svetujejo, da se izogibajo kofeinu, gaziranim pijačam in pravemu čaju, saj omenjene pijače povzročajo izsušena usta. Še posebej v zimskih mesecih, ko preživimo veliko časa v suhih prostorih, je priporočena uporaba vlažilcev zraka, saj vemo, da suh zrak že sam po sebi suši sluznico in draži grlo. Vemo, da uživanje kislih živil spodbuja žleze k tvorbi sline, zato je pri suhih ustih priporočeno lizanje kislih bonbonov ter pitjem limoninega soka. Pri ljudeh, ki trpijo za sindromom suhih ust, je pogosto prizadet naravni obrambni mehanizem telesa, zato je ustna higiena toliko bolj pomembna. zob in ustne votline. Ob zmanjšanem izločanju sline se tako poveča tveganje za nastanek zobne gnilobe, kjer se začnejo nabirati bakterije.
Spoštovani! Sem v desetem tednu nosečnosti in zadnje dva tedna opažam, da imam čez dan, predvsem pa ponoči zelo suha usta in nič sline. Zaradi tega se vsaj dvakrat ponoči zbudim, da spijem kakšen požirek vode, ki pa ne pomaga kaj prida. Zdravil, razen folne kisline, ne jemljem. Kaj je lahko vzrok temu in kako lahko vplivam na količino sline, saj me trenutno stanje zelo moti? Hvala za vaš odgovor in lep pozdrav! Pozdravljeni, pijete dovolj tekočine preko dneva? Sicer svetujem posvet s svojim zdravnikom. Strečno. *** dr. dent. med.
Diabetes - Skrita Povezava Med Sladkorno Boleznijo in Ustnim Zdravjem
Diabetes je še en dejavnik, ki vpliva na hormone in oralno zdravje. Gre za kronično bolezen, pri kateri pride do motnje v prehajanju glukoze iz krvi v celice. Zato je koncentracija glukoze v krvi konstantno povišana, kar negativno vpliva na celotno telo. Sladkorni bolniki so bolj dovzetni za vnetja v ustih.
Pri sladkorni bolezni pride do zmanjšanega izločanja sline. Slina je ena pomembnejših telesnih tekočin za dobro ustno in splošno zdravje. Eden prvih simptomov v ustih diabetika so suha usta, kar spremljajo spremembe v okušanju in pekoča usta. Sluznica sladkornega bolnika je nagnjena k infekciji in hitro krvavi.
Kot močan vnetni odgovor telesa na zobne obloge se pojavi gingivitis. Zaradi slabšega imunskega sistema lahko pogosto sledi infekcija s kandido.
Poleg tega je potrebno omeniti, da je slina diabetikov spremenjena. V njej najdemo več kalcija in glukoze, kar povzroči kisel pH v ustih. Zaradi tega je prisoten zadah in povečan rizik za nastanek kariesa.
Povečana koncentracija glukoze v slini prav tako vodi do večjega nastanka oblog. Ob slabi obrambi levkocitov v krvi ter slabi tvorbi kolagena to posledično vodi v parodontitis.
Dokazana je tudi povezava med sladkorno in parodontalno boleznijo. Sladkorna bolezen vpliva na stanje obzobnih tkiv, medtem ko parodontitis vpliva na presnovno urejenost sladkorne bolezni.
Zaradi naštetega so zelo pomembne:
- Redne kontrole pri zobozdravniku,
- Redno čiščenje zobnega kamna ter odstranitev vseh iritacij v ustih,
- Redna in pravilna ustna higiena,
- Dobro čiščenje protetičnih nadomestkov in prenehanje kajenja.
V primeru suhih ust se priporoča:
- Uporaba umetne sline,
- Spiranje ust s čajem iz slezovega korena,
- Bonboni in žvečilke brez sladkorjev (s ksilitolom)
- Jemanje nadomestkov kot so vitamin A, vitamin D ter B-kompleks zaradi pozitivnih učinkov na sluznico.
Osteoporoza - Ko se Lahko Hormonske Spremembe Začnejo Kazati Tudi na Kosteh
Gostota kostne mase doseže vrhunec okrog 25-30. leta starosti. Po tem letu starosti gostota kostne mase blago pada, vsak daljši izostanek estrogena (amenoreja, dojenje) pospeši padec kostne gostote. Zelo je pomembno, s kakšno kvaliteto kostne gostote ženska vstopi v postmenopavzo, saj od takrat naprej letno izgubi 1-3% gostote kosti. Estrogen je hormon, ki pozitivno vpliva na kostno tkivo, saj zavira tvorbo snovi, ki pospešujejo razgradnjo kosti.
Nizka koncentracija estrogena privede do povečane resorpcje kosti, nizke gostote kosti in s tem poveča riziko za nastanek parodontalne bolezni. Nekatere raziskave so pokazale, da v tem primeru hormonska nadomestna terapija (HNT) deluje pozitivno na kostno tkivo, saj so dokazali, da estrogen v HNT zmanjša krvavitev dlesni, izgubo čeljustne kosti in izgubo zob.
Ženske, ki so bolj nagnjene k nastanku osteoporoze:
- Zgodnja menopavza,
- Dednost,
- Ženske z odstranjenimi jajčniki.
Pri osteoporozi se priporoča zadosten vnos kalcija, vitamina D in prenehanje kajenja. Fizična aktivnost lahko upočasnjuje izgubo kostne mase, prav tako pa tudi izboljša mišično koordinacijo in zmanjša rizik padca in zloma. Poleg tega je tudi pomembna prevencija parodontalne bolezni, v katero štejemo redne obiske pri zobozdravniku in brezhibno ustno higieno.
Srčno-žilne Bolezni - Povezava Med Tvojim Srcem in Ustmi
Ena od pogostih bolezenskih stanj, ki jih povezujemo s parodontalno boleznijo, so srčno-žilne bolezni. Že vrsto let kot enega od dejavnikov tveganja za srčno-žilne bolezni povezujejo kronične okužbe. Parodontitis je kronično vnetje podpornega tkiva zoba, ampak ni vnetje, ki bi bilo omejeno samo na zobe. Vzrok so mikroorganizmi, ki se nahajajo v obzobnih žepkih in lahko po krvotoku preidejo do oddaljenih organov. Na takšen način lahko poškodujejo endotel krvnih žil. Neprestano vnetje v ustni votlini ves čas obremenjuje celoten organizem telesa. V različnih raziskavah so v endotelu aterosklerotičnih žil odkrili bakterije, ki so odgovorne za nastanek parodontitisa.
Preventiva Je Ključ do Ohranjanja Ustnega Zdravja
Ustno in splošno zdravje se povezujeta bolj, kot si predstavljamo - nekatere sistemske bolezni se s svojimi znaki najprej izrazijo v ustni votlini, velja pa tudi obratno, da zdravje ustne votline vpliva na nekatera druga bolezenska stanja. Preventiva je najpomembnejši dejavnik za ohranjanje (ustnega) zdravja!