Več kot dve desetletji je v Sloveniji veljalo, da je medicinsko pomoč pri spočetju otroka mogoče iskati le v okviru heteroseksualnih razmerij. Ta omejitev je samske ženske in ženske v istospolnih partnerstvih izključevala iz postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP). Po dolgem obdobju pravnih bitk in družbenih premikov je Ustavno sodišče s svojo odločbo končno odprlo vrata do starševstva tudi tem ženskam, s čimer je zagotovilo bolj enakopraven dostop do sodobnih reproduktivnih tehnologij.
Zgodovinski pregled in pravna bitka
Zgodovina dostopa do OBMP v Sloveniji je zaznamovana s pomembnimi prelomnicami. Leta 2001 je bil sprejet predlog novele zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo, ki bi omogočil OBMP tudi samskim ženskam. Vendar pa je zakon naletel na odpor, kar je privedlo do zakonodajnega referenduma junija istega leta. Volivci so takrat zakon zavrnili, s čimer so ohranili prejšnjo ureditev, ki je OBMP dovoljevala izključno heteroseksualnim parom.
Ta odločitev je trajala skoraj četrt stoletja, a se je začela spreminjati s sodobnimi pogledi na enakost in človekove pravice. Oktobra 2020 je skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Matejem T. Vatovcem (Levica) vložila zahtevo za oceno ustavnosti omenjenega zakona. Njihovim argumentom se je dobro leto pozneje pridružil še zagovornik načela enakosti Miha Lobnik. Ustavno sodišče je obe zahtevi obravnavalo skupaj in po štirih letih presodilo, da je obstoječa ureditev, ki samske ženske ter ženske v istospolnih zakonskih zvezah ali zunajzakonskih skupnostih izključuje iz postopkov OBMP, neustavna.
Odločitev Ustavnega sodišča
V svoji odločbi je Ustavno sodišče pojasnilo, da so izpodbijane določbe zakona v neskladju s pravico do nediskriminatorne obravnave, ki je zagotovljena v 14. členu Ustave Republike Slovenije, v povezavi s 55. členom, ki določa svobodno odločanje o rojstvu otrok. Sodišče je ugotovilo, da prepoved dostopa do postopkov OBMP izključno na podlagi spolne usmerjenosti ali zakonskega stanu predstavlja diskriminacijo.
Sodišče je poudarilo, da je zakonodajalec v preteklosti poskušal upravičiti omejitev z argumentom varovanja koristi otroka, predvsem z željo po zagotovitvi odraščanja v "tradicionalni družini". Vendar pa je Ustavno sodišče to stališče zavrnilo. Poudarilo je, da je zahteva po tem, da ženska najprej poišče partnerja, sklene zakonsko zvezo in poskuša naravno zanositi, v nasprotju z njenim dostojanstvom in zasebnostjo. Poleg tega je sodišče opozorilo, da so enostarševske družine pomemben in primerljiv tip družine v Sloveniji, kar dodatno negira argument o nujnosti »tradicionalne« družine za dobrobit otroka. Glede žensk v istospolnih zvezah je sodišče povzelo svoje prejšnje odločbe, ki potrjujejo, da so istospolni partnerji v primerljivem položaju z raznospolnimi partnerji glede sklenitve zakonske zveze.
Ker je sodišče ugotovilo protiustavno pravno praznino, razveljavitev zakona ni bila možna. Zato je Ustavno sodišče naložilo zakonodajalcu, naj ugotovljeno neskladje odpravi v roku enega leta po objavi odločbe. Da bi se izognili pravni negotovosti, je sodišče določilo, da se do odprave neskladja sporni členi zakona še naprej uporabljajo. Odločitev je bila sprejeta s petimi glasovi za in enim proti.
Spremembe v zakonodaji in odzivi
Na odločitev Ustavnega sodišča so se pozitivno odzvali številni predstavniki politike in civilne družbe. V stranki Levica so pozdravili odločitev kot veliko zmago za enakopravnost, saj je po mnenju Mateja T. Vatovca vsaka ženska upravičena do zdravljenja neplodnosti ne glede na svoj socialni ali družbeni status. Poudaril je, da je bilo 23 let čakanja na odpravo neustavnosti in diskriminacije predolgo. Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je odločbo označil kot veliko zmago za enakopravnost, saj želja po družini ne sme biti omejena z diskriminatorno zakonodajo. Tudi v stranki Gibanje Svoboda so napovedali, da se bodo nemudoma lotili priprave ustreznih zakonskih rešitev.
Na drugi strani je odločitev naletela na kritiko. Vida Čadonič Špelič iz NSi je izrazila negativno presenečenje in poudarila, da je ustavno sodišče po njenem mnenju zanemarilo osnovno pravico otroka, da ima oba starša.
Del civilne družbe, kot je Ženski lobi Slovenije, je odločitev pozdravil kot končno vzpostavitev pravice, ki so si jo ženske izborile že v času socializma. Poudarili so, da je boj za človekove pravice žensk težak, saj se ne bori le proti nazadnjaštvu, ampak tudi proti globoko ukoreninjenim predstavam o tem, kako naj izgleda primerna družina.
Konec junija 2024 je bil v Državni zbor vložen predlog novele zakona, ki odpravlja diskriminacijo pri umetni oploditvi. Kljub zahtevam po počasnejši obravnavi je bila novela sprejeta po skrajšanem postopku. Nasprotniki novele so sicer vložili podpise za razpis referenduma, vendar je Državni zbor izglasoval sklep o nedopustnosti referenduma, saj 90. člen Ustave prepoveduje referendume o zakonih, ki odpravljajo neustavnost na področju človekovih pravic. Ta sklep je bil nato potrjen tudi na Ustavnem sodišču. Tako je novela zakona obveljala, s čimer je dostop do postopkov OBMP sedaj omogočen tudi samskim ženskam in ženskam v istospolnih razmerjih.
Slovenija bo glasovala o potrditvi zakona o istospolnih porokah
Kaj je oploditev z biomedicinsko pomočjo?
Oploditev z biomedicinsko pomočjo (OBMP) obsega različne medicinske postopke, ki pomagajo osebam z neplodnostjo ali drugimi ovirami pri zanositvi. Med najpogostejše metode sodijo:
- In vitro fertilizacija (IVF): Oploditev jajčne celice s semenom izven telesa, nato pa vrnitev zarodka v maternico.
- Intrauterina inseminacija (IUI): Vnos sperme neposredno v maternico.
- Uporaba darovanega semena ali jajčec: Kadar oploditev z lastnimi celicami ni mogoča ali ni zaželena.
Vsak postopek je usmerjen k čim večji možnosti zanositve in zagotavljanju varnosti za mater in otroka.
Pot do starševstva za vse ženske
Nova novela zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo odpravlja diskriminatorne omejitve, ki so bile prej veljavne. To pomeni, da bodo odslej do postopkov OBMP upravičene tudi:
- Samske ženske: Ženske, ki si želijo otroka, ne da bi bile v partnerskem razmerju.
- Ženske v istospolnih zvezah: Partnerke v lezbičnih parih, ki si želijo ustvariti družino.
Te ženske bodo lahko pri ginekologu podale zahtevo za OBMP, ki bo nato izveden po enakem postopku kot pri heteroseksualnih parih. To predstavlja pomemben korak k enakopravnosti in spoštovanju raznolikih oblik družin, ki obstajajo v sodobni družbi.
Izbira semenske banke in postopki v tujini
Preden je bila novela zakona sprejeta, so se ženske, ki niso bile upravičene do OBMP v Sloveniji, pogosto zatekale k različnim rešitvam. Ena od teh je bila uporaba semena iz tujih semenskih bank, kar je predstavljalo "sivo cono", ki zakonsko ni bila urejena, a tudi ni bila prepovedana. Takšen način spočetja je bil pogosto dražji in je zahteval več iznajdljivosti.
Med najbolj zanesljivimi evropskimi in ameriškimi semenskimi bankami, ki so bile omenjene v prispevkih, so danski Cryos International, European Sperm Bank ter ameriška Fairfax Cryobank. Te banke izvajajo obsežne zdravstvene preglede darovalcev, vključno z genetskimi in anamnestičnimi preiskavami, ter ponujajo obsežne kataloge darovalcev z različnimi opisi njihovih značilnosti. Cene za seme se gibljejo od nekaj sto do več sto evrov za epruvetko, k temu pa je treba prišteti še stroške dostave, ki so lahko visoki, še posebej pri pošiljkah iz ZDA.
Za izbiro ustreznega darovalca in izvedbo postopka je priporočljiv posvet z ginekologom. Najboljši čas za oploditev je tik pred ovulacijo, kar zahteva spremljanje ciklusa s pomočjo merjenja bazalne telesne temperature, ovulacijskih testov ali opazovanja cervikalne sluzi. V pomoč so lahko tudi mobilne aplikacije za napovedovanje plodnih dni.
Pomembno je vedeti, da v Sloveniji otrok, spočet doma s semenom anonimnega darovalca, nima pravno priznanega očeta, darovalec pa tudi ni pravno odgovoren zanj. To je eden od razlogov, zakaj so nekatere ženske iskale rešitve v tujini, kjer je zakonodaja glede darovanja in uporabe sperme bolj liberalna, čeprav so se pogosto soočale z birokracijo in dolgimi čakalnimi dobami.
Prihodnost in izzivi
Sprejeta novela zakona predstavlja pomemben korak k enakopravnosti in spoštovanju človekovih pravic. Vendar pa je pomembno, da se družba še naprej zaveda raznolikosti družinskih oblik in da bo zakonodaja dosledno implementirana. Čeprav zakon ne more povrniti časa, ki so ga ženske izgubile zaradi diskriminatornih določb, predstavlja pomemben temelj za prihodnost, kjer bo želja po starševstvu lahko uresničena ne glede na partnerski status ali spolno usmerjenost. Prav tako je pomembno, da se zakonodajalec v prihodnje posveti tudi drugim vprašanjem, ki jih je odprla odločitev Ustavnega sodišča, na primer glede uporabe darovanih jajčnih in semenskih celic hkrati.