Suho lasišče pri dojenčkih je pogosta težava, ki starše pogosto skrbi. Čeprav je lahko nadležna, je v večini primerov povsem obvladljiva z ustrezno nego in razumevanjem vzrokov. Vzroki za suho lasišče so lahko različni, od naravne občutljivosti dojenčkove kože do specifičnih stanj, kot je seboroični dermatitis. Razumevanje teh dejavnikov je ključno za pravilno diagnozo in učinkovito zdravljenje.
Razumevanje seboroičnega dermatitisa pri dojenčkih
Seboroični dermatitis, pogosto imenovan "temenice" pri dojenčkih, je kronično vnetno stanje kože, ki se kaže z rdečino in luščenjem na tipičnih mestih. "Seboroični" se nanaša na območja kože, bogata z lojnicami, kar vključuje lasišče, centralni del obraza in trup. To stanje je izjemno pogosto; prizadene kar 5 % celotne populacije, v blažji obliki kot prhljaj pa se pojavlja pri polovici odraslih. Pomembno je poudariti, da prhljaj sam po sebi ni dermatološka bolezen, temveč laični izraz za luščenje lasišča. Zaradi svoje pogostosti je seboroični dermatitis najpogostejši vzrok za luščenje lasišča, kar vodi do zmotnega enačenja s prhljajem.
Glavni povzročitelj seboroičnega dermatitisa je nenevarna gliva Malassezia spec., ki je sicer normalni prebivalec naše kože. Vendar pa se ta gliva lahko prekomerno namnoži na mastni koži, kar sproži vnetno reakcijo. Ta gliva se bistveno razlikuje od glivic, ki povzročajo obolenja nohtov ali tistih, ki jih najdemo v živilih.
Dejavniki, ki lahko poslabšajo seboroični dermatitis, vključujejo utrujenost in stres. Pogosteje se poslabša v hladnem kot v toplem vremenu. Kljub nekaterim prepričanjem znanstvenih dokazov, da bi prehrana neposredno vplivala na seboroični dermatitis, ni.
Simptomi seboroičnega dermatitisa so lahko zelo različni. Prizadeta mesta lahko srbečijo, pečejo ali so občutljiva. Sivkasto bela luska, ki zlahka odpade s prizadetega mesta, je lahko nadležna in moteča, še posebej na temnih oblačilih. Prizadeta mesta so tipično pordela z drobno mastno lusko. Večinoma se pojavlja na enem ali dveh mestih hkrati, včasih pa je lahko razširjen po več delih telesa.
Na obrazu se najpogosteje pojavi v glabelarnem področju med obrvmi, sega v obrvi in na kožo ob nosnih krilih. Koža v ušesih in okrog ušes je lahko prizadeta, v nekaterih primerih se pojavi vnetje v zunanjem sluhovodu, na uhljih in za ušesi. Če pride do vnetja kože, lahko bakterijska suprainfekcija povzroči rosenje in nastanek krast. V gubah, kjer je koža vlažna, kot so pod prsmi, ingvinalno, v pazduhah ali v trebušnih gubah, je koža rožnata in se sveti z površinskimi razpokami.
Včasih je seboroični dermatitis težko ločiti od drugih dermatitisov, še posebej na občutljivih mestih, kot so veke ali v genitalnem področju, ali v zelo razširjeni obliki. Hude oblike seboroičnega dermatitisa so lahko podobne luskavici. Od luskavice se loči po tem, da je pri luskavici luska srebrnkasta in debelejša, s kože tudi težko odpade, obraz pa je redko prizadet. Včasih, ko so spremembe omejene le na lasišče, le na podlagi klinične slike ne moremo z gotovostjo ločiti seboroičnega dermatitisa od luskavice.
Zdravljenje seboroičnega dermatitisa
Zdravljenje seboroičnega dermatitisa je odvisno od prizadetega področja.
V lasišču se seboroični dermatitis zdravi s pripravki, ki delujejo proti Malassezia spec., kot so ketokonazol, ciklopiroks, cinkov pirition ali selenov sulfid. Ti se najpogosteje uporabljajo v obliki šamponov in se lahko redno uporabljajo. Za najboljši učinek je priporočljivo šampone vtreti v lasišče in jih pustiti delovati 5-10 minut, preden jih dobro sperete. Če se koža izrazito lušči, se svetujejo keratolitiki, sredstva za luščenje kože. Pri odraslih se najpogosteje uporablja salicilno olje, ki se ga nanese preko noči na luščeče predele. Kot alternativo lahko uporabimo tudi olivno olje. Kadar je koža nadražena, se lahko občasno uporabi kortikosteroidni losion, gel ali, kot v nekaterih evropskih državah, kortikosteroidni šampon. Pri otrocih se pogosto uporabljajo šamponi na osnovi uree.
Umivanje las s šamponom KEUNE
Drugje na koži je antimikotična krema ali mazilo ponavadi učinkovita. Med pogosto uporabljene antimikotike spadajo klotrimazol, mikonazol in nistatin. V zunanjem sluhovodu se uporabljajo antimikotiki v raztopini, pri čemer se odsvetuje uporaba vatiranih palčk, ki dodatno iritirajo kožo. Na vekah je zelo pomembno, da se luske odstranjujejo z blagimi odstranjevalci ličil, s čim manj drgnjenja vek. Če odstranjevalci ličil ne ustrezajo, se lahko uporabijo sintetična mila (sindeti), ki so na voljo v lekarnah.
Ključno pri zdravljenju seboroičnega dermatitisa je pravilna nega kože obraza in lasišča. V primeru klasične oblike seboroičnega dermatitisa brez pridruženih bolezni, je smiselno kožo redno negovati po postopkih, natančno opisanih glede na prizadeta področja. V primeru, da se seboroični dermatitis kombinira z drugimi kožnimi boleznimi, kot sta atopijski dermatitis ali kontaktni dermatitis, je obravnava izrazito individualna. Negovanje kože bo povsem drugačno pri osebi z atopijskim dermatitisom v primerjavi s tisto, pri kateri je v ospredju seboreja. Obisk pri dermatologu je priporočljiv. Dermatolog bo prilagodil zdravljenje in priporočil primerno nego, ki bo ustrezala posamezniku. Pravilna in redna nega kože je lahko doživljenjska zaveza. Ko se spremembe v lasišču pozdravijo, je smiselno tudi profilaktično zdravljenje.
Suha koža pri dojenčkih: Vzroki in nega
Suha koža pri dojenčkih ima podobne značilnosti kot pri odraslih - je izsušena, lahko luskava in zateguje, pogosto se pojavijo ekcemi in močno srbenje. Otroci imajo ob rojstvu namreč še zelo občutljivo kožo, njihove lojnice niso še povsem razvite, zato kot posledico tega navajajo suhost. Ravno tako lahko pogoste kopeli in uporaba mil izsušijo dojenčkovo kožo ali poslabšajo stanje, če je koža že suha. Milo namreč odstrani naravno naoljenost kože, ki zadržuje vlago. Koža lahko posledično postane suha in luskasta. Prav tako na suhost kože lahko vpliva vreme ali zunanji dejavniki, kot so visoke ali nizke temperature z nizko ravnijo vlažnosti. Ostali vzroki so lahko še genetske bolezni, kot razni ekcemi ali vnetja. Redka oblika izredno suhe kože, grobe na dotik in s suhimi luskami, se imenuje ihtioza. Kadar suhost kože spremlja močna srbečica, ima vaš dojenček lahko atopijski dermatitis.
Novorojenčki, še posebej tisti, rojeni po 40. tednu, imajo pogosto suho kožo.
Kako pravilno negovati suho kožo dojenčka?
Posebej v zimskih mesecih je koža še bolj izpostavljena izsušitvi, zato je pomembno delati na preventivi. Otroka ne tuširajte s prevročo vodo, saj ta dodatno izsušuje kožo. Izogibajte se prepogostemu umivanju s premočnimi čistilnimi sredstvi. Po umivanju otroka ne brišite, temveč telo le popivnajte z mehko bombažno brisačko. Za nego dojenčkove kože po tuširanju uporabljajte dovolj mastne in obenem tudi vlažilne kreme. Predvsem pa poskrbite, da bo otrok zaužil dovolj nesladkane tekočine vsak dan. Pozimi je treba zagotoviti, da je vlaga v stanovanjih vsaj 50 %, zunaj pa naj ima otrok vedno rokavice, da se koža na rokah zaščiti pred mrazom. Obraz zaščitite z nanosom mastne kreme, ki naj v primeru sonca vsebuje tudi zanesljive mineralne UV-filtre.
Otroška koža je znatno tanjša od kože odraslih. Vsebuje več vode in manj maščob. Je zelo prepustna in zato bolj občutljiva na škodljive vplive okolja, povzročitelje bolezni ter izsušitev. Ker se zaščitni kislinski plašč šele ustvarja, je precej izpostavljena bakterijskim in glivičnim okužbam. PH-vrednost kože odraslega je 4,2-4,5, medtem ko se pH-vrednost otroške kože nahaja v nevtralnem območju. Ko je novorojenček star nekaj dni, se lahko pojavi luščenje kože, predvsem na dlaneh in podplatih. V nekaj dneh bo izginilo, zato ga ni treba pospeševati s frotiranjem ali uporabljati pripravkov za celjenje kože. Kasneje se lahko podobne krastaste luskice pojavijo na lasišču. Zaradi splošno občutljive kože dojenčkov se le-ta rada vname. Najpogosteje na ritki, kjer prihaja v stik z iritirajočim amonijakom v urinu. Zaradi občutljivosti in zmanjšane sposobnosti varovanja pred zunanjimi vplivi lahko dojenčkova koža postane tudi izrazito suha. Pred izsušenostjo jo varujemo z naravnimi olji in s toplimi, bombažnimi oblačili. Bivalni prostori naj bodo primerno vlažni, s tem preprečimo izhlapevanje vlage iz kože. Težava se lahko pojavi v preveč ogrevanih prostorih (stanovanjski bloki), zato na radiatorje namestite posode z vodo. Če se dojenčkovo telo pregreje, se lahko po njem pojavijo rdeči izpuščaji, ki jih strokovno imenujemo vročinski osip. Predvsem po obrazu, boste lahko opazili tudi milije, ki nastanejo zaradi še nepopolno razvitih žlez znojnic. Drobne bele bunkice spominjajo in so po velikosti enake zdrobu. So neboleče, ne srbijo in otroka ne motijo. Novorojenčka vsak dan umijemo z navadno vodo ali s prekuhanimi kamilicami, da s kože izperemo urin, blato, pot, mleko in slino ter ga obvarujemo pred vnetji. Ko je vaš otrok star že nekaj mesecev, je njegova koža še vedno zelo občutljiva, saj bo preteklo še veliko časa, preden bo njena sestava in fiziologija podobna odrasli. Dojenčka boste kopali vsak dan, pri čemer ni treba namiliti celega telesa. Tudi šampon uporabite samo enkrat tedensko. Olja za nego po kopanju naj bodo naravna. Ko vaš otrok prerase obdobje dojenčka in se razvije v malčka ali malčico, je ravno tako potrebna previdnost pri negi. Ne umivajte ga z mili, geli ali s šamponi za odrasle! Šampon in milo naj bosta pridobljena iz naravnih sestavin. Otroška ritka potrebuje redno in posebno temeljito nego. Pri vsakem previjanju ritko pazljivo očistite z mandljevim oljem ali oljnimi robčki ter zaščitite z mazilom ali s kremo. Ko otroka previjate, kožo rahlo, vendar dovolj temeljito obrišite in pustite, da se na zraku kar najbolje posuši. Plenice povijte dovolj rahlo, pogosto jih tudi menjajte. Koža v plenicah se rada vname zaradi delovanja vlage, urina in blata in je zato bolj dovzetna za okužbe. Najpogostejša težava je ‘plenični izpuščaj’, ki se pojavi na mestu, kjer je koža pokrita s plenico. Težave se kažejo v obliki rdečine, lahko tudi kot izpuščaj. V takem primeru kožo nežno očistite in namažite z mazilom, ki deluje tudi protivnetno. Če plenični izpuščaj po nekajdnevni negi ne izgine ali se celo poslabša, je treba obiskati zdravnika. To storite tudi, če se izpuščaji pojavijo drugod po telesu.
'Super' in 'najboljši' izdelki za nego otroške kože so lahko zavajajoči. Najboljše vodilo je izbira čim bolj blagih izdelkov iz naravnih surovin, z najmanj barvili, dišavami in konzervansi, ki so najpogostejši povzročitelji neželenih kožnih reakcij. Bodite pozorni na izdelke z oznako 'otroška', vendar bodite previdni, saj mnogi vsebujejo naftne derivate in druge škodljive snovi. Uporabljajte kakovostne kreme z naravnimi sestavinami (lanolin, beli vosek, olivno olje) in vitamini A in D. Posipi vsrkajo vlago, olja in oljni robčki so primerni za čiščenje. Izogibajte se alkoholu kot topilu v otroški kozmetiki. Zaščitite kožo pred soncem z oblačili in kremami z UV-filtrom, vendar bodite pozorni, da visoke koncentracije UV-filtra ne dražijo otroške kože.
Primeri iz prakse in nasveti strokovnjakov
Primer MICIPICI z 1,5-letno hčerko, ki ima izredno suho lasišče in lase, podobne slami, ter velike luske, ki pri odstranitvi zakrvavijo, izpostavlja težavo suhega lasišča, ki je lahko posledica različnih dejavnikov. Odgovor dr. Vesne Tlaker Žunter pojasnjuje, da ima otroška koža do pubertete bistveno manjšo aktivnost žlez lojnic, zato pogosto pranje las ni potrebno. Za MICIPICI-no hčerko bi bilo pranje enkrat mesečno verjetno dovolj, kar bi lahko zmanjšalo luščenje. Suhe lase je mogoče negovati s pripravki za nego suhih las. Luščeče lasišče je lahko posledica suhe ali premastne kože. Pri dojenčkih temenice nastanejo zaradi hormonov, pri odraslih pa je pogostejši seboroični dermatitis. Mastne luske se odstranjujejo z olivnim oljem, ki se ga pusti delovati čez noč, nato pa se luske nežno odstrani z glavnikom. Po odstranitvi je potrebno lasišče redno šamponirati, da se prepreči ponovitev. Če je luščenje posledica suhe kože, se luske ne odstranjujejo na silo, ampak se stanje običajno izboljša z zmanjšanjem pogostosti pranja.
Drug primer, kjer se je 3-tedenski dojenčici po prvem cepljenju pojavila suha koža po telesu, ki je izrazitejša na zapestjih in gležnjih, nakazuje na možno občutljivost kože ali celo začetek atopijskega dermatitisa. Dr. Žunter svetuje omejitev uporabe mila, umivanje zgolj z vodo in uporabo negovalne kreme namesto olja, saj olje koži dodaja le maščobo, ne pa vlage. Atopijski dermatitis se v tej starosti še ne pojavlja, lahko pa se pojavi ihtioza.
Pomembno je poudariti, da se pri otrocih, ki so nagnjeni k atopiji, težave lahko začnejo že v prvih mesecih življenja, čeprav cepljenje ni vzrok, temveč le časovno sovpada. Atopija lahko poteka tudi v blagi, neznačilni obliki s suho kožo in občasnimi vnetji. Ustrezna nega kože je osnovna terapija atopijskega dermatitisa. Kožne spremembe so pogosto bolj izrazite po kopanju, zato se odsvetujejo peneče kopeli in agresivna mila. Namesto ribjega mazila, ki je zelo mastno, se svetuje uporaba negovalne kreme za suho otroško kožo brez dišav.
V primeru rdečih madežev po telesu, ki so izrazitejši pri kopanju, je pomembno, da starši posnamejo fotografije kožnih sprememb, ki jih nato pokažejo dermatologu. V primeru dvoma glede uporabe zdravil, kot je Kuterid, se pri otrocih raje ne uporablja, ampak se posvetuje z zdravnikom glede blažjih lokalnih kortikosteroidov, če je to potrebno.
Glede težave odrasle osebe s srbečimi rdečimi fleki na kolenih, ki se pojavijo samo pozimi, je dr. Žunter pojasnila, da to verjetno ni alergija na mraz, temveč bi lahko šlo za luskavico. Za nego obraza v zimskem in poletnem času pa svetuje uporabo nekoliko bolj mastne negovalne kreme pozimi, ki vsebuje tudi zaščitni faktor (SPF), medtem ko je poleti dovolj manj mastna krema.
Skratka, ključ do zdravja kože, tako pri dojenčkih kot pri odraslih, leži v pravilni in dosledni negi, razumevanju vzrokov za težave in v sodelovanju z zdravstvenimi strokovnjaki, ko je to potrebno.