Letošnji obsežni testi zimskih pnevmatik, ki jih AMZS izvaja v sodelovanju s partnerskimi avtomobilskimi klubi in porabniškimi organizacijami, so ponovno razkrili zapletenost izbire ustreznih pnevmatik ter poudarili razlike v kakovosti med različnimi segmenti vozil. Testi so obsegali dve ključni dimenziji: 185/65 R15 T za osebna vozila in 205/65 R16C T za dostavnike. Nobena izmed preskušenih pnevmatik ni dosegla najvišje ocene, kar potrjuje, da je zasnovati in izdelati pnevmatiko, ki bi po vseh merilih dosegla odlično oceno, izjemno zahtevno.
Dimenzija 185/65 R15 T: Osebna vozila pod drobnogledom
V tej dimenziji je bilo temeljito preskušenih 16 pnevmatik, namenjenih širokemu naboru osebnih avtomobilov, od manjših modelov, kot sta Renault Clio in VW Polo, do avtomobilov nižjega srednjega razreda, kot je Kia cee'd, pa tudi večnamenskih vozil, kot sta Citroën Berlingo ali Peugeot Partner prejšnje generacije. Rezultati so pokazali znatne razlike v zmogljivostih.
Le tri pnevmatike so si prislužile skupno oceno "zelo priporočljivo" (4 zvezdice), kar je bilo nekoliko manj od pričakovanj, še pose পোশাক, ker smo pričakovali, da se bodo dobro odrezale vse pnevmatike prestižnih znamk. Med temi so izjemne rezultate dosegli le Dunlop Winter Response 2 in Pirelli Cinturato Winter. Kljub temu se je med njih vrinila pnevmatika Kleber Krisalp HP3, ki sodi pod okrilje Michelinovega koncerna.
Dosedanja serijska zmagovalka, Continentalova pnevmatika TS860, je na tokratnem testu pokazala preveč slabosti na ledu, da bi lahko prejela višjo oceno. Brez teh pomanjkljivosti bi se nedvomno ponovno uvrstila v ospredje. Michelinova pnevmatika Alpin A4 in Goodyearova Ultragrip 9 sta začeli kazati svoja leta, saj njuni naslednici, Michelin Alpin A6 in Goodyear Ultragrip 9+, še nista bili na voljo ob času nakupa pnevmatik za test.
Priljubljena Savina zimska pnevmatika Eskimo S3 je znova izkazala slabosti na suhi cesti. Čeprav se je odrezala nekoliko bolje kot pred dvema letoma, je njena zmogljivost še vedno preslaba za višjo oceno, kot je "priporočljivo z omejitvami" (2 zvezdici).
Deset pnevmatik je prejelo skupno oceno "priporočljivo", vendar je bila pri večini ocena znižana zaradi specifičnih pomanjkljivosti. Michelinova in Goodyearova pnevmatika sta se slabo odrezali pri prečnem oprijemu na snegu, Continentalova in Hankookova na ledu, Falknova pnevmatika je pokazala slabosti na suhem, snegu in ledu, medtem ko je Vredesteinova izkazala pomanjkljivosti na mokri in suhi cesti. Nokianova pnevmatika WR D4 je sicer blestela na snegu, vendar je bila preslaba na mokri podlagi in pri obrabi. Gislavedova pnevmatika (znamka v Continentalovem koncernu) je bila slabša na suhem, mokrem in snegu, pri Kumhovi pnevmatiki pa smo poleg teh slabosti ugotovili še preveliko obrabo.
Najslabše sta se na letošnjem testu odrezali Toyova pnevmatika Snowprox S943 in pnevmatika Davanti Wintoura. Toyova pnevmatika je razočarala z zelo slabim prečnim oprijemom na zasneženi cesti, kar je botrovalo nižji skupni oceni. Davantijeva pnevmatika je bila zelo slaba na mokri cesti, še posebej pri splavanju (akvaplaningu) in prečnem oprijemu. Veliko pomanjkljivosti je pokazala tudi na snegu, suhi cesti in pri hrupnosti. Davanti je sicer znamka kitajskega proizvajalca, ki pa se evropskim kupcem predstavlja kot "evropska" znamka pnevmatik, saj razvoj in prodajo vodijo evropski strokovnjaki.
Dimenzija 205/65 R16C T: Dostavniki in njihove specifične zahteve
Test zimskih pnevmatik za dostavnike, ki imajo oznako C (cargo) in omogočajo večjo nosilnost, je potrdil izsledke testa letnih pnevmatik za dostavnike, ki je bil objavljen spomladi. Takrat je bilo ugotovljeno, da proizvajalci pnevmatik za dostavnike dajejo prednost čim manjši obrabi, kar pa negativno vpliva na druge lastnosti pnevmatik, predvsem na zmogljivosti na mokri cesti. Takšne zahteve pogosto izhajajo od upravljavcev voznih parkov, ki jim je zaradi poslovnih interesov pomembnejša nižja cena obratovanja kot varnost.
Na srečo se zgodba o majhni obrabi in slabih voznih lastnostih na mokri cesti ni ponovila v enakem obsegu pri zimskih pnevmatikah z oznako C. Te so se na mokri cesti izkazale bistveno bolje kot letne "tovorne" pnevmatike. Kljub temu nobena zimska "tovorna" pnevmatika pri obrabi ne dosega zmogljivosti letnih pnevmatik; v povprečju z njimi lahko prevozimo le polovico manj kilometrov.
To je še en jasen dokaz ciljnega nasprotja, s katerim se soočajo razvojni inženirji: pnevmatika z majhno obrabo pogosto izkazuje slabosti na mokri cesti in obratno - pnevmatika, ki se dobro obnese na mokrem, ne more imeti majhne obrabe.
Na našem testu se je ciljno nasprotje pokazalo še pri dveh merilih: dobre lastnosti na zasneženi cesti pogosto povzročijo slabše lastnosti na suhi cesti. Večina preskušenih pnevmatik za dostavnike se je na suhi cesti odrezala slabše. Pri ocenjevanju voznih lastnosti so se izkazale kot neodzivne pri spremembah smeri in zamujale pri izteku iz ovinkov, kar so testni vozniki opisovali kot "ohlapne". Med vsemi pnevmatikami so le Continentalova, Pirellijeva in Maxxisova na suhi cesti prejele oceno "dobro" oziroma "zelo priporočljivo".
Tretjina preskušenih pnevmatik za dostavnike se je na mokri cesti izkazala z dobrim oprijemom, kratkimi zavorno-razdaljami in dobrim prečnim oprijemom. Vendar pa je s Continentalovo pnevmatiko mogoče prevoziti precej manj kilometrov kot z večino tekmecev, zato je primerna za voznike, ki pozimi ne prevozijo veliko kilometrov.
Michelinova pnevmatika Agilis Winter ima občutno manjšo obrabo in dobre lastnosti na snegu, vendar je zato slabša na suhi in mokri cesti. Pirellijeva pnevmatika Carrier Winter se dobro obnese na suhi cesti in pri porabi goriva, precej slabše pa pri prečnem oprijemu na mokri cesti in na snegu.
Osem pnevmatik s skupno oceno "pomanjkljivo" oziroma "priporočljivo z omejitvami" je imelo največ pomanjkljivosti na suhi in mokri cesti. Pnevmatike, ki so bile boljše na mokri cesti, so bile slabše na snegu.
Štiri pnevmatike so prejele končno oceno "slabo" oziroma "ni priporočljivo". Med njimi je Savina pnevmatika Trenta M+S, ki se je sicer izkazala na mokri cesti, a pokazala slabosti na snegu in suhem.
Ciljna nasprotja in izzivi v razvoju pnevmatik
Testi so jasno pokazali obstoj "ciljnih nasprotij" v razvoju pnevmatik. Inženirji se morajo soočati z zahtevo po doseganju večih, pogosto nasprotujočih si lastnosti hkrati. Na primer, pnevmatika, ki je zasnovana za majhno obrabo, bo verjetno imela slabše zmogljivosti na mokri cesti, medtem ko pnevmatika z odličnim oprijemom na mokrem ne more imeti minimalne obrabe.
Poleg tega se je pokazalo, da dobre lastnosti na zasneženi cesti pogosto vodijo do slabših zmogljivosti na suhi podlagi. Ta pojav je bil še posebej opazen pri pnevmatikah za dostavnike, kjer je večina preskušenih modelov pokazala slabosti na suhi cesti, kar se je odrazilo v neodzivnosti pri spremembah smeri in počasnem izteku iz ovinkov.
Splavanje (Akvaplaning) in varnost
Testi so pokazali tudi precejšnje razlike v zmogljivostih pri splavanju oziroma akvaplaningu, kar je ključni varnostni vidik pri vožnji v mokrih razmerah. Pnevmatike, ki se dobro obnesejo na mokrem, zagotavljajo krajše zavorne razdalje in boljši prečni oprijem, kar je ključno za ohranjanje nadzora nad vozilom v dežju.
Zaključek testov
Letošnji testi zimskih pnevmatik so ponovno poudarili pomen neodvisnih preverjanj kakovosti. Kljub temu, da nobena pnevmatika ni dosegla najvišje ocene, so rezultati ponudili dragocene informacije voznikom pri izbiri ustreznih pnevmatik za njihova vozila. Pri osebnih avtomobilih so se najbolje odrezale pnevmatike, ki so ponudile uravnotežene zmogljivosti, medtem ko so pri dostavnikih še vedno prisotne izzivi pri doseganju optimalne kombinacije obrabe in varnosti na mokri cesti. Vozniki naj se pri izbiri pnevmatik vedno zavedajo ciljnih nasprotij in prioritet, ki jih ponuja posamezen model, ter izberejo pnevmatike, ki najbolje ustrezajo njihovim potrebam in pogojem vožnje.
Preskus nosilnosti novih brvi
Vzporedno s testi pnevmatik je potekal tudi pomemben varnostni preizkus novih brvi v Irči vasi in na Loki. Dne 4. marca 2023 je bil izveden test nosilnosti, ki ga je pripravil izvajalec. Z obremenitvijo 60 ton, kar simulira približno 1.000 ljudi, so z več kot 15-imi manjšimi tovornjaki, naloženimi s cisternami vode, na brveh stali več ur. Obe brvi sta uspešno prestali test, kar dokazuje, da lahko preneseta znatno obremenitev. Odprtje obeh brvi je tako že na vidiku, kar predstavlja pomemben napredek za lokalno infrastrukturo.
tags: #test #nosecnosti #moski