Težave z zanositvijo niso redkost in se danes srečujejo z njimi vedno več pari. Neplodnost je pogosta težava, ki je še danes v določenem odstotku primerov ne prepoznamo ali pa o njej neradi govorimo zaradi socialnih in kulturnih stigem. Zavedanje o dejavnikih, ki vplivajo na plodnost, ter o možnostih zdravljenja je ključno za uspešno premagovanje teh izzivov.
Kaj je neplodnost in kdaj govorimo o njej?
O neplodnosti govorimo, ko par po enem letu rednih vaginalnih spolnih odnosov brez uporabe zaščite ne uspe zanositi. V primeru, ko je ženska starejša od 35 let, se ta meja skrajša na šest mesecev, saj je starost ženske eden najpomembnejših dejavnikov pri zanositvi, zato je pri obravnavi ne smemo odlašati. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) sicer navaja, da o neplodnosti govorimo šele po dveh letih nezaščitenih spolnih odnosov, vendar nekateri zdravniki že po enem letu truda obravnavajo pare kot problematične oziroma neplodne. Po podatkih WHO naj bi bilo po vsem svetu neplodnih okoli 80 milijonov prebivalcev. Uradnih nacionalnih podatkov o deležu neplodnih parov v Sloveniji nimamo, saj register teh postopkov še ni vzpostavljen.
Vzroki za neplodnost: Moški in ženski vidiki
Vzroki za neplodnost se porazdelijo med oba partnerja. Pri približno enakem deležu sta za neplodnost kriva ženska ali moški, prav tako pa obstaja delež, kjer sta vzroka prisotna pri obeh partnerjih hkrati. Pri približno 10-20 % parov vzroka ne najdemo, kar imenujemo nepojasnjena neplodnost. Napačno in nesprejemljivo je prepričanje, da se najprej preverja ženska, nato pa opravi pregled moške semenske tekočine. Obravnavati je treba oba partnerja kot celoto.
Ženska neplodnost: Ključni dejavniki
Motnje ovulacije, torej nepravilna ali odsotna sprostitev jajčne celice, so prisotne pri 30-40 % neplodnih žensk. Zmanjšana rezerva jajčnikov, najpogostejša pri starejših ženskah, je lahko tudi pri mlajših. Vzrok je lahko genetski, včasih pa ostane neznan.
Endometrioza je bolezen, pri kateri se tkivo, podobno sluznici maternice, pojavlja zunaj maternice (v mali medenici ali jajčnikih). To lahko povzroča bolečine in neplodnost, ugotovljena pa je pri 20 do 40 % neplodnih žensk.
Neprehodnost ali zaraščenost jajcevodov je najpogosteje posledica prebolelih vnetij v mali medenici, pogosto povezanih s spolno prenosljivimi mikroorganizmi. Ta vnetja lahko potekajo neopazno ali kot akutni dogodki, tudi po porodih ali splavih. Zarastline so lahko tudi posledica napredovanja endometrioze ali predhodnih operativnih posegov.
Razvojne nepravilnosti maternice, kot je pregrajena maternica ali prisotnost miomov (benigni tumorji mišičnih celic), lahko vplivajo na plodnost in donositev ploda. Miomi so pogosti, pri približno tretjini žensk v srednjih letih in približno četrtini v rodni dobi.
Moška neplodnost: Raznoliki vzroki
Neplodnost pri moškem je največkrat posledica slabše kakovosti semena, vendar se lahko pojavijo tudi motnje erekcije, ejakulacije ali druge redkejše težave. Že krajše obdobje bolezni, celo zgolj povišana telesna temperatura, lahko vpliva na plodnost moškega za več mesecev. Kakovost semenskega izliva, ki jo oceni spermiogram, je dober pokazatelj plodnosti.
Vzroki za slabšo kakovost ali odsotnost semena so pogosto genetski ali posledica vnetij, tumorjev, poškodb, motenj v spuščanju mod, operativnih posegov ali različnih vrstem zdravljenja. Tudi kajenje, pomanjkanje vitaminov in mineralov, debelost ter prekomerna izpostavljenost toploti lahko negativno vplivajo na kakovost semena. Vedno več je govora tudi o vplivih okolja in načina življenja, čeprav jih je težje opredeliti.
Motnje erekcije in ejakulacije se pogosto pojavijo pri moških z boleznimi živčevja, sladkorno boleznijo in drugimi kroničnimi boleznimi. Včasih so vzrok različna zdravljenja.
MAG. URŠULA REŠ MURAVEC, DR. MED. O NUJNOSTI UVEDBE PREVENTIVE V NEPLODNOSTI
Diagnostika in obravnava neplodnosti
V začetku obravnave natančno izprašamo oba partnerja. Pri ženski opravimo ginekološki in ultrazvočni pregled ter določimo raven najpomembnejših hormonov, ki vplivajo na ovulacijo. Pri moškem analiziramo vzorec semena (spermiogram), ki poda podatke o kakovosti semena (število, koncentracija, gibljivost, delež živih semenčic, njihova dolgoživost, zrelost, izgled, prisotnost protiteles, vnetnih pokazateljev in bakterij). Redkeje opravimo tudi druge teste.
Sledi stopenjska obravnava. Če gre samo za motnje ovulacije, poskušamo odpraviti vzrok ali ovulacijo sprožiti z zdravili (letrozol, klomifen citrat) ali redkeje s hormonskimi injekcijami (gonadotropini). Pred tem je potrebno preveriti prehodnost jajcevodov (s pomočjo kontrasta pod ultrazvokom ali na rentgenskem posnetku - HSG). Odločimo se lahko tudi za naknadno vbrizganje semena neposredno v maternico (IUI - intrauterina inseminacija).
Kadar najdemo vzroke za neplodnost, ki jih lahko zdravimo kirurško, ali kadar vzroka ne najdemo, se odločimo za operativni poseg - laparoskopijo. V splošni anesteziji s pomočjo kamere pregledamo in operiramo spremembe v mali medenici (miome, endometriozo, zarastline, ciste na jajčnikih) ter preverimo prehodnost jajcevodov. Pri spremembah v maternici (pregrade, polipi, miomi) opravimo histeroskopijo. Pogosto v mali medenici najdemo spremembe, ki jih predhodno nismo mogli ugotoviti, včasih pa vzroka za neplodnost ne odkrijemo niti s tem postopkom.
Po vključitvi v postopek oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP), ki ga svetuje specialist, par prejme zdravila v obliki injekcij za spodbujanje jajčnikov. Zorenje foliklov spremljamo z ultrazvokom. Ko folikli dozorijo, sprožimo ovulacijo s "STOP injekcijo". Sledi punkcija jajčnikovih foliklov pod ultrazvočnim nadzorom, pridobljene jajčne celice pa oplodijo s semenčicami partnerja v embriološkem laboratoriju, kjer se zarodki razvijajo 3 do 5 dni.
Dejavniki, ki vplivajo na plodnost
Poleg bioloških in medicinskih vzrokov, na plodnost vplivajo tudi dejavniki življenjskega sloga.
Zdrav življenjski slog
- Prehrana: Uravnotežena in raznolika prehrana, bogata z vitamini in minerali, je ključna. Priporoča se uživanje čim več sveže, nepredelane in ekološko pridelane hrane.
- Telesna teža in vadba: Ohranjanje zdrave telesne teže z zmerno telesno aktivnostjo (npr. trikrat na teden po eno uro) pozitivno vpliva na plodnost. Ekstremne diete lahko motijo cikel, prekomerna teža pa lahko preprečuje ovulacijo.
- Stres: Visoka raven stresa lahko negativno vpliva na hormonsko ravnovesje in s tem na plodnost. Iskanje metod za obvladovanje stresa (sproščujoče masaže, akupunktura, joga) je pomembno.
- Razvade: Kajenje, prekomerno uživanje alkohola, drog in kofeina lahko zmanjšajo kakovost jajčec in semenčic. Priporočljivo je opustiti te navade.
- Izpostavljenost okoljskim dejavnikom: Nekateri pesticidi, kemikalije in celo toplota (npr. dolgotrajno savnanje) lahko vplivajo na plodnost moških.
Starost
Ženske imamo omejeno število jajčec, ki se z leti zmanjšuje. Plodnost se po 35. letu bistveno zmanjša, po 40. letu pa je možnost za zanositev le še okoli 5-odstotna. Tudi kakovost jajčec po 30. letu upada. Zato je načrtovanje družine v rodnem obdobju pomembno.
Bolezni in zdravljenje
Nekatere bolezni (npr. sindrom policističnih jajčnikov, motnje ščitnice, sladkorna bolezen, bolezni živčevja) in zdravljenja (kemoterapija, radioterapija, jemanje določenih zdravil) lahko vplivajo na plodnost. Pri ženskah lahko izostanek menstruacije, močne krvavitve, krvavitve med ciklom ali bolečine med menstruacijo ali po spolnem odnosu kažejo na osnovne težave, kot so PCOS, motnje ščitnice, maternični polipi, fibroidi ali endometrioza. Pri moških lahko nekatere bolezni ali zdravljenja vplivajo na proizvodnjo ali kakovost sperme. V primeru zdravljenja raka se priporoča zamrzovanje reproduktivnih celic pred posegom.
Načini zdravljenja neplodnosti
Zdravljenje neplodnosti je odvisno od vzroka in okoliščin.
- Zdravila: Pri ženskah z motnjami ovulacije se uporabljajo zdravila za uravnavanje hormonov, ki spodbujajo sproščanje jajčeca. Pri moških se lahko hormonsko neravnovesje zdravi s hormonsko terapijo ali antibiotiki.
- Kirurški posegi: Pri ženskah se lahko izvedejo operativni histeroskopija ali laparoskopija za zdravljenje nepravilnosti maternice, miomov, endometrioze ali odstranitev zarastlin. Pri moških lahko kirurški posegi odpravijo ovire pri nastajanju, zorenju ali ejakulaciji sperme, ali pa odstranijo zvitje in otekle vene v mošnji.
- Psihološka pomoč: V nekaterih primerih je lahko koristna psihološka podpora ali terapija pri psihoterapevtu ali seksologu, saj stres in psihološke ovire lahko vplivajo na plodnost.
Tehnike z biomedicinsko pomočjo (OBMP)
Kadar druge metode ne pomagajo ali niso primerne, se pari lahko odločijo za postopke OBMP:
- Intrauterina inseminacija (IUI): Vnos pripravljenih semenčic neposredno v maternično votlino.
- Zunajtelesna oploditev (IVF): Oploditev jajčnih celic s semenčicami poteka zunaj telesa, nato pa se zarodki prenesejo v maternico.
- Drugi postopki: Vključujejo darovanje semena, darovanje jajčnih celic in nadomestno materinstvo.
Preventivni ukrepi in zgodnje ukrepanje
Zavedanje o vplivu starosti na plodnost, pomenu ovulacije, kakovosti semena in zdravega življenjskega sloga je ključno za povečanje plodnosti parov. Izobraževanje o reproduktivnem zdravju, vključno s preprečevanjem spolno prenosljivih bolezni, bi moralo biti del izobraževalnega sistema.
V nekaterih državah je možna ocena plodne sposobnosti še pred pojavom težav z zanositvijo, kar omogoča zgodnje odkrivanje dejavnikov tveganja in pravočasno ukrepanje. Pri moških je področje preventivnih pregledov reproduktivnega zdravja pogosto zapostavljeno, čeprav kakovost semena odraža splošno zdravstveno stanje.
Če pari kljub poskusom ne zanosijo v predpisanem obdobju, je ključno čimprejšnje prepoznavanje neplodnosti in ugotavljanje vzrokov. V klinikah za zdravljenje neplodnosti obravnavajo par kot celoto, opravijo potrebne preiskave in predpišejo zdravljenje. Uspeh zdravljenja je odvisen od diagnoze in starosti para, vendar rezultati kažejo na visoko stopnjo zanositve po zdravljenju. S pravočasnim ukrepanjem in celovitim pristopom je mogoče premagati večino ovir na poti do starševstva.
tags: #tezave #z #zanositvijo #zanositev