Brejost psice je naraven in pomemben proces, ki zahteva pozornost in skrb lastnika. To obdobje, ki se začne od trenutka spočetja in traja vse do kotitve, je ključno za zdrav razvoj mladičkov in dobro počutje psice. Razumevanje trajanja brejosti, znakov, ki jo potrjujejo, ter ustrezne oskrbe je bistveno za vsakega skrbnega lastnika. Ta članek ponuja poglobljen vpogled v vse vidike pasje brejosti, od zgodnjih znakov do procesa kotitve in nege po porodu.
Ugotavljanje brejosti: Kdaj in kako?
Sumiti na brejost pri psici se začnemo, ko je bila v času gonitve v stiku s psom. Ne glede na to, ali gre za načrtovano parjenje ali nenamerno srečanje, je potrditev brejosti ključna. Ker pasji test nosečnosti še ne obstaja, se zanašamo na druge metode.
Najzanesljivejši način za ugotavljanje brejosti je diagnostično testiranje pri veterinarju. Če poznamo datum parjenja, lahko veterinar okoli 28. do 30. dneva opravi abdominalno palpacijo. V tej fazi brejosti so mladički v obliki značilnih majhnih kroglic, obdanih s tekočino, ki jih izurjen veterinar zna zatipati na način, da jih ne poškoduje.
Ultrazvok je še ena od diagnostičnih metod, ki jo veterinar opravi med 25. in 35. dnem brejosti. Z ultrazvokom lahko veterinar ne le potrdi brejost, temveč tudi oceni starost plodov, odkrije morebitne nepravilnosti in zagotovi, da je plod živ, potem ko je zaznan njegov srčni utrip. Ultrazvok je priporočljivo ponoviti vsaj še enkrat pred porodom, med 40. in 45. dnem brejosti.
Rentgensko slikanje je najbolje opraviti po 55. dnevu brejosti. V tej fazi je okostje mladičkov že dovolj razvito, da se jasno pokaže na rentgenskem posnetku. Rentgenski posnetki so še posebej uporabni za določanje števila mladičkov, kar lahko pomaga pri načrtovanju poroda in morebitnih zapletov.
Na voljo so tudi hormonski testi, ki temeljijo na merjenju ravni hormona relaksina, ki se sprošča iz posteljičnega tkiva. Ta test je natančen, vendar zahteva, da je psica vsaj 30 dni v obdobju brejosti, da proizvede dovolj hormona za pozitiven rezultat.
Poleg strokovnih metod lahko lastniki opazujejo tudi nekatere značilne znake brejosti:
- Povečanje telesne mase: Značilno povečanje telesne teže opazimo po 4. tednu nosečnosti.
- Povečanje mlečnih žlez: Bradavice se počrnijo in povečajo, kar je še posebej opazno v zadnji tretjini brejosti. Včasih lahko opazimo tudi izločke iz dojk, podobne materinemu mleku.
- Spremembe v apetitu: V zgodnji fazi brejosti lahko pride do upada ali nihanja apetita zaradi hormonskih sprememb. V drugi polovici brejosti pa se apetit običajno poveča.
- Spremembe v vedenju: Nekatere psice postanejo bolj ljubeče in zahtevne, medtem ko druge postanejo bolj umirjene in se izogibajo večji aktivnosti. V zadnjem mesecu brejosti pa postanejo nemirne in iščejo prostor za kotitev.
- Izcedek iz nožnice: V zgodnjih fazah je lahko prisoten prozoren do blago krvav izcedek. V zadnjih dneh pred porodom pa je značilen padec telesne temperature za približno 1°C, 8-24 ur pred porodom.
Pomembno je ločiti dejansko brejost od navidezbe brejosti, ki je nenavaden, a dokaj pogost pojav. Pojavi se približno mesec dni po gonitvi, pri čemer psička kaže simptome, podobne tistim pri breji psici, kot so povečano negovanje igrač ali razdražljivost. Navidezna brejost običajno mine v nekaj tednih sama od sebe, vendar je pomembno, da stanje prepoznamo in psički nudimo ustrezno podporo.
Trajanje brejosti: Koliko časa traja?
Trajanje brejosti pri psih je razmeroma konstantno, ne glede na pasmo. V povprečju traja 60 do 63 dni, kar je približno dva meseca. Nekatere literature navajajo obdobje od 58 do 72 dni, pri čemer so mladički, rojeni v tem razponu, sposobni za življenje.
Pomembno je vedeti, da točen datum spočetja ni vedno enostavno določiti, saj so semenčice psa sposobne preživeti v rodilih psice tudi več kot 7 dni. Zato se lahko dejanski datum oploditve nekoliko razlikuje od datuma parjenja.
Velikost legla: Odvisnost od pasme in drugih dejavnikov
Velikost legla pri psih se lahko precej razlikuje, običajno se giblje od enega do dvanajst mladičev, pri čemer je povprečje pri vseh pasmah približno 5 do 6 mladičev.
- Veliki psi, kot so nemški ovčarji, zlati prinašalci in bernski planšarski psi, imajo običajno večja legla.
- Majhne pasme, kot so čivave, jorkširski terierji in mopsi, običajno skotijo manjše leglo.
Vendar pa so te statistike le smernice. Obstajajo izjeme v vsaki pasmi. Poleg velikosti pasme na velikost legla vplivajo tudi genetika, starost psice, njeno zdravje in prehrana. Mlajše in starejše psice običajno imajo manjša legla, medtem ko je leglo največje, ko je psica stara med tri in štiri leta.
Cikel gonitve in reproduktivno zdravje
Sposobnost psice, da ima mladičke, je odvisna od gonitve, ki je cikličen pojav. Večina psic se goni dvakrat letno, vendar obstajajo pasme, kot so basenji in sibirske pasme, ki se gonijo le enkrat letno. Nemški ovčarji pa se lahko gonijo tudi na vsakih 4 do 5 mesecev.
Pri manjših pasmah psic se prva gonitev običajno pojavi že med šestim in desetim mesecem starosti. Kinološka zveza Slovenije predpisuje pravila za zaščito dobrobiti psic: psico lahko začnemo pariti šele, ko je stara 20 mesecev. Psica ima lahko v koledarskem letu le eno leglo, med dvema legloma pa mora biti vsaj 290 dni razmaka.
Veterinarji priporočajo sterilizacijo psic, ki niso namenjene za vzrejo. S tem se preprečijo številne zdravstvene in druge težave, kot so neželeno vedenje povezano z gonitvijo ter preprečevanje pojavljanja in prenosa bolezni. Sterilizacija je priporočljiva tudi pri psicah, ki trpijo zaradi navidezne brejosti ali vnetja mlečne žleze (mastitis). Priporoča se sterilizacija pred prvo gonitvijo pri manjših pasmah (okoli 6. meseca starosti), pri večjih pasmah pa po prvi gonitvi, ko dosežejo telesno zrelost.
Prehrana breje psice: Ključ do zdravega razvoja
Prehrana breje psice se spreminja glede na fazo brejosti:
- 1. do 6. teden: V prvih tednih zarodki rastejo počasi, zato se energijske potrebe psice ne povečajo bistveno. Hranimo jo s popolno in uravnoteženo hrano za odrasle pse. Zaradi hormonskih sprememb lahko pride do nihanja apetita.
- 6. do 9. teden: V zadnji tretjini brejosti se potrebe povečajo. Priporočljivo je preiti na hrano za mladiče, ki vsebuje več energije, beljakovin ter vitaminov in mineralov, vključno s kalcijem in fosforjem. Prehod na novo hrano mora biti postopen. Količino hrane postopoma povečujemo (približno 10% na teden), pri čemer ji jo ponudimo v več manjših obrokih. Cilj je, da psica ob koncu brejosti doseže 15% do 25% višjo telesno težo kot na začetku.
Za dodatno podporo lahko psici ponudimo pasje klobase iz čistega mesa ali polnomastno kozje mleko v prahu, zmešano z vodo. Količino hrane lahko prilagodimo tudi glede na pričakovano število mladičev v leglu. Če pričakujemo veliko leglo, potrebuje več energije in hranil. Če pričakujemo malo mladičev, moramo paziti, da se psica ne zredi preveč.
Po kotitvi je pomembno nadaljevati z ustrezno prehrano, ki jo ponuja hrana za doječe psice. Psička mora imeti vedno na voljo dovolj sveže vode.
Priprava na kotitev: Gnezdo in okolje
Med brejostjo je pomembno posvetiti psici več pozornosti in pripraviti prostor za kotitev. Izberemo dovolj velik prostor, kjer bo psica imela mir in udobje. Kotilnica naj vsebuje mehko podlogo, kot je odeja ali mehka pena, ki omogoča udobno ležišče. Tla prostora naj bodo obložena z nepremočljivim pregrinjalom, nanj pa položimo mehko, nedrsečo odejo, da se mladički lažje oprimejo. Odejo je potrebno vsak dan menjavati.
Pred porodom je dobro psičko navaditi na kotilnico vsaj 14 dni prej. Prostor naj bo ograjen, da mladički ne bodo mogli splezati ven. Širina kotilnega prostora naj bo enaka dolžini psa (vključno z repom), dolžina pa še malo daljša.
Porod: Tri faze in pomoč lastnika
Porod pri psih običajno poteka v treh fazah:
- Prva faza: Popadki se začnejo. Psica je v tem obdobju precej nemirna, lahko koplje, se prestavlja in noče jesti. Ta faza lahko traja do 12 ur.
- Druga faza: Psica skoti mladiče. Mladički se navadno skotijo vsakih 30 do 60 minut. Normalno je, da si mati med porodom vsakega mladiča vzame odmor. Da je porod prešel v drugo fazo, nakazuje prozorna tekočina, ki se izcedi iz nožnice, ko poči prva plodova ovojnica. Prvi mladiček se mora skotiti v največ 4 urah po odtekanju plodove tekočine. Močni, pravilni krči, ki trajajo več kot pol ure, ne da bi se mladič skotil, lahko nakazujejo na zastoj.
- Tretja faza: Izločanje plodovih ovojnic in placente, ki so zelenkasto črne barve, vendar ne smejo imeti neprijetnega vonja.
Kot lastnik spremljamo in nadzorujemo psico med kotitvijo. Poskrbimo, da ji je udobno in da je sproščena. To lahko pomeni nežno božanje in pomirjujoče besede, ali pa da jo pustimo pri miru.
Če psica sama ne pregrizne popkovine, lahko to storimo lastniki s sterilnimi škarjami, tako da pustimo vsaj 3 centimetre od telesa novorojenčka. Mladičke po porodu dobro obrišemo s sterilnimi brisačkami, predvsem okoli gobčka, da sprostimo dihalne poti. Vsakega mladička takoj po kotitvi stehtamo in označimo z barvnim trakom.
Zapleti pri kotitvi in kdaj poklicati veterinarja
Večina psic rodi brez zapletov. Težave pri kotitvi so najbolj pogoste pri majhnih pasmah in pasmah s kratkimi nosovi in velikimi glavami (npr. angleški buldog).
Situacije, ob katerih postanemo zaskrbljeni in pokličemo veterinarja:
- Zelen, črn ali neprijetno vonjav izcedek iz nožnice pred porodom.
- Močni, pravilni krči, ki trajajo več kot pol ure, ne da bi se mladič skotil.
- Če se porod ustavi ali poteka prepočasi.
- Če mine več kot 2 uri med skotitvijo dveh zaporednih mladičev.
- Če psica zavrača mladičke, jih zanemarja ali je z njimi groba.
- Če opazimo znake mastitisa (vnetje mlečne žleze) pri psici.
V primeru zapletov lahko veterinar oceni položaj in stanje mladičev z ultrazvokom ali rentgenskim slikanjem ter se odloči za nadaljnje ukrepanje, ki lahko vključuje aplikacijo oksitocina, kalcija ali carski rez. Pri nekaterih pasmah, kot so francoski in angleški buldogi, pekinci, mopsi in bostonski terierji, je zaradi njihove konstitucije naravni porod pogosto nemogoč, zato se za carski rez včasih odločimo vnaprej.
Skrb za mladičke po porodu
Po porodu je ključnega pomena skrb za mladičke:
- Hranjenje: Mladički sesajo mleko na 2-3 ure. V prvih dneh še niso sposobni uravnavati svoje telesne temperature, zato morajo biti na toplem. Začetna temperatura naj bo okoli 30°C, v 3-4 dneh pa lahko počasi preidemo na normalno sobno temperaturo. V 2-3 tednih se jim telesna temperatura postopoma dviga do temperature odraslega psa.
- Dihalni poti: Mladičke po porodu dobro obrišemo s sterilnimi brisačkami, da jim sprostimo dihalne poti.
- Poškodbe: Do 14. dneva se mladičkom odprejo oči in ušesni kanali. Vsakega mladička lahko doma pregledamo za morebitne prirojene napake, kot so atrezija anusa ali volčje žrelo.
- Uvajanje na trdo hrano: S tretjim tednom lahko začnemo mladičem ponujati brikete, razmočene v vodi.
Prvi dan vašega novega mladička: Bistveni vodnik za nemoten prehod
Zaključek
Brejost pri psih je obdobje, ki zahteva skrbno spremljanje in ustrezno nego. Z razumevanjem trajanja brejosti, zgodnjih znakov, pravilne prehrane in priprave na kotitev lahko lastniki zagotovijo, da bo ta pomemben proces potekal čim bolj gladko in varno za psičko in njene bodoče mladičke. V primeru dvomov ali zapletov je vedno najbolje poiskati strokovni nasvet veterinarja.
tags: #trajanje #nosecnosti #pri #psih