Ugriz klopa pri dojenčku je lahko skrb vzbujajoč dogodek za starše, saj klopi prenašajo različne bolezni, ki lahko prizadenejo tako otroke kot odrasle. Pomembno je, da starši poznajo simptome, vedo, kako pravilno ukrepati ob ugrizu in kako se pred klopi učinkovito zaščititi. Klopi so namreč prisotni praktično povsod v naravi, od gozdne podrasti in travnikov do nadmorske višine 1600 metrov, njihova aktivnost pa je odvisna od miline zim in vlažnosti pomladi, kar pomeni, da je nevarnost okužbe prisotna od februarja do novembra.
Kako klop ugrizne in zakaj ga pogosto ne opazimo
Klopi imajo posebne žleze ob ustih, ki med ugrizom izločajo slino. Ta slina vsebuje encime, ki zavirajo strjevanje krvi in imunski odziv gostitelja, ter blag anestetik. Prav zaradi anestetičnega učinka ugriz klopa ne boli in ga je pogosto mogoče spregledati, še posebej pri dojenčkih, katerih koža je nežnejša. Klopi se najpogosteje pritrdijo na lasišče, ušesa, pregibe komolcev in kolen, dlani ter stopala. Z enim samim ugrizom lahko klop prenese naenkrat več povzročiteljev bolezni.
Klopni meningoencefalitis (KME)
Klopni meningoencefalitis je vnetje možganov in možganskih ovojnic, ki ga povzroča virus. V Sloveniji je ta bolezen endemična, najpogostejši prenašalec pa je klop Ixodes ricinus. Virus lahko prenašajo klopi v vseh razvojnih stadijih, od ličinke do odrasle živali.
Simptomi in znaki klopnega meningoencefalitisa
Klopni meningoencefalitis običajno poteka v dveh stopnjah.
Prva stopnja: Ta traja en do dva tedna po ugrizu klopa in se kaže z gripi podobnimi znaki:
- Slabo počutje
- Utrujenost
- Bolečine v mišicah
- Glavobol
- Prebavne motnje
Po prvi stopnji sledi prosti interval, ki traja od nekaj dni do treh tednov, v katerem je bolnik brez težav.
Druga stopnja: Ta se pojavi, ko virus preide v osrednje živčevje. Simptomi se lahko razlikujejo glede na to, ali je prizadeto možgansko tkivo ali hrbtenjača:
- Prizadetost možganskega tkiva: Tresenje (najpogosteje prstov, glave in jezika), težave z mišljenjem, različne stopnje motenj zavesti, v skrajnih primerih celo koma.
- Vnetje hrbtenjače: Najpogosteje se kaže z ohromitvami udov ali dihalnih mišic.
Vse posledice KME so lahko trajne, lahko pa tudi po več mesecih izzvenijo. Skoraj dve tretjini okužb poteka brez simptomov ali z blagimi znaki.
Zdravljenje klopnega meningoencefalitisa
Tudi v primeru hujših težav je zdravljenje KME le simptomatsko. Preboleli klopni meningitis sicer pušča vseživljenjsko imunost, vendar pa pogosto ostanejo posledice, kot so glavobol, depresija, zmanjšana sposobnost koncentracije in ohromitve.
Preventiva klopnega meningoencefalitisa
Najučinkovitejši ukrep za zaščito pred klopnim meningoencefalitisom je cepljenje. Cepljenje je namenjeno vsem starejšim od enega leta, ki se gibljejo ali živijo na endemičnem območju. Priporočeni shemi cepljenja vključujejo tri odmerke, z različnimi razmiki med njimi, odvisno od hitrosti vzpostavitve zaščite. Zaželeno je, da se cepljenje opravi že v zimskih mesecih, da je zaščita v glavni sezoni (poleti) popolna. Prvo poživitveno cepljenje je po treh, nato pa po petih letih. Stranski učinki cepljenja so redki in prehodni. Cepiti se ne smejo osebe z akutno vročinsko boleznijo in osebe s hudo alergijo na jajčne beljakovine.
Lajmska borelioza
Lajmsko boreliozo povzroča bakterija Borrelia burgdorferi, ki jo prenašajo okuženi klopi. Gre za bolezen, ki ima več stopenj in jo je treba zdraviti z antibiotiki, še posebej v zgodnji fazi.
Simptomi in znaki lajmske borelioze
Prvi in najbolj značilen znak okužbe z borelijo na koži je eritema migrans (EM), znana tudi kot "potujoča rdečina".
- Pojav: Nastane na mestu ugriza klopa, lahko pa tudi drugje po telesu. Pojavi se od 2 do 28 dni po vbodu.
- Videz: Značilen je okrogel rdeč izpuščaj pravilne oblike, ki se iz dneva v dan širi. Za značilno spremembo EM štejemo premer rdečine, ki je večji kot 5 cm, traja več kot 1 teden in centralno bledi. Rob rdečine je pogosto izrazit in poudarjen.
- Sprememba: Izpuščaj je praviloma neboleč, lahko pa je nekoliko toplejši in blago občutljiv na otip. Razvije se pri približno 80 % okuženih.
- Odsotnost izpuščaja: Pri nekaterih okuženih lahko značilen izpuščaj izostane. V takem primeru se okužba dokazuje s serologijo (dokazom protiteles), ki pa je pozitivna šele po 3-4 tednih.
- Drugi izpuščaji: Prvi izpuščaj morda spregledamo, a se lahko pojavijo še drugi, ki pa so na drugih mestih na telesu.
Manjša lokalna reakcija na ugriz je le posledica blagega alergijskega odziva na slino klopa. Če rdečina in oteklina na mestu pika nastaneta v nekaj urah po piku in nato postopoma izgineta v nekaj dneh, gre verjetno za preobčutljivostno reakcijo, ne za okužbo z borelijo.
Pri polovici okuženih in nezdravljenih bolnikov se lahko po nekaj tednih ali mesecih pojavi prizadetost drugih organov:
- Živčevje (CŽS in periferni živci): Pareza obraznega živca, glavobol, otrdelost vratu, bruhanje.
- Srce: Motnje srčnega ritma, vnetje srčne mišice.
- Sklepi: Bolečine in vnetja, ki se selijo.
- Koža: Atrofični dermatitis (npr. acrodermatitis chronica atrophicans).
- Oči: Vnetja.
Redkejša, a možna kožna sprememba je benigni limfocitom, ki se pojavi nekaj mesecev po ugrizu kot modrikast vozlič, pogosteje na ušesni mečici, licu ali prsni bradavici. Vozliček ni nevaren, a lahko spominja na tumor.
Zdravljenje lajmske borelioze
Ker lajmsko boreliozo povzročijo bakterije, zdravljenje poteka z antibiotiki. Zdravljenje se začne takoj ob postavitvi diagnoze EM. Antibiotiki so zelo učinkoviti, zdravijo pa tudi nosečnice. Pri zgodnjih oblikah okužbe kože z borelijo (EM, benigni limfocitom) zadostuje 2-3 tedensko zdravljenje z antibiotiki (npr. azitromicin, doksiciklin). Poznejše oblike okužbe, ki prizadenejo živčevje, srce ali sklepe, lahko zahtevajo daljše zdravljenje z antibiotiki, včasih tudi intravensko.
Anaplazmoza
Anaplazmoza je vročinska bolezen, ki jo povzroča bakterija Anaplasma phagocytophilum, prenesena z ugrizom klopa. Pokaže se 5-10 dni po ugrizu in jo običajno spremljata glavobol in utrujenost. Bolezen je redkejša od KME in lahko mine sama od sebe.
Druge možne kožne reakcije po ugrizu klopa
Včasih se na mestu ugriza klopa po nekaj urah pojavijo srbeče rdeče lise, ki se razvijejo v bunčice. To je lahko posledica ugriza pršic (Trombiculidae), ki so pogoste v gozdovih in na travnikih. Izpuščaj je lahko moteč zaradi srbenja, ki traja več tednov, a je povsem nenevaren. Pomagajo hladilni geli in lokalni antipruritiki.
Preventiva pred klopi in ugrizi
Bivanje in gibanje v naravi ima številne pozitivne učinke, zato ni smiselno, da se zaradi nevarnosti, ki jo predstavljajo klopi, temu izogibamo. Ključno je, da smo seznanjeni z boleznimi, ki jih klopi prenašajo, da znamo prepoznati njihove prve znake in ustrezno ukrepati.
Ukrepi pred odhodom v naravo
- Primerna oblačila: Nosimo svetla oblačila z dolgimi rokavi in dolgimi hlačnicami, ki jih zataknemo v obuvalo. Pokrivalo za glavo je prav tako priporočljivo. Svetla oblačila omogočajo lažje opazovanje klopov.
- Repelenti: Uporabljamo zaščitna kemična sredstva (repelente), ki odganjajo mrčes. Repelente nanašamo po razkriti koži ali jih razpršimo po oblačilih. Ne nanašamo jih na sluznice ali poškodovano kožo. Pri majhnih otrocih smo še posebej previdni. Pomembno je upoštevati navodila proizvajalca glede pogostosti obnavljanja nanosov, saj uporaba repelentov ni 100 % učinkovita.
Po vrnitvi iz narave
- Temeljit pregled telesa: Takoj po vrnitvi iz narave slečemo oblačila in opravimo temeljit pregled telesa, še posebej pozorni bodimo na pregibe, dele za ušesi in intimne dele. Pri dojenčkih je pregled še posebej nujen.
- Tuširanje: Priporočljivo je, da se otrok takoj po sprehodu okopa.
Odstranjevanje klopa
Klopa je treba odstraniti čim prej, saj se s tem zmanjša tveganje za prenos okužbe.
- Pravilna tehnika: Klopa primemo s primerno pinceto čim bolj pri koži in ga s počasnim, nežnim, naravnost navzgor usmerjenim potegom izvlečemo. Lahko ga tudi rahlo zavrtimo.
- Izogibajte se: Nikoli ne stiskamo klopa, ga ne mažemo z oljem, kremo ali drugimi kemikalijami, saj to lahko povzroči, da klop izloči več slino in s tem poveča tveganje za okužbo. Uporaba olja ali drugih sredstev lahko stanje poslabša.
- Po odstranitvi: Mesto ugriza razkužimo ali speremo z milom in vodo.
- Delček klopa v koži: Če delček klopa (npr. rilček) ostane v koži, to običajno ne predstavlja posebne nevarnosti za okužbo, lahko pa povzroči neprijetno gnojenje. V takem primeru je priporočljivo obiskati zdravnika.
Klopi in dojenje
V primeru ugriza klopa pri doječi materi je pomembno vedeti, da se lajmska borelioza in klopni meningoencefalitis ne prenašata z dojenjem. Antibiotiki, ki se uporabljajo za zdravljenje borelioze, so združljivi z dojenjem, le zdravnika je treba na to opozoriti. Če se na mestu ugriza pojavi rdečina, ki se širi in centralno bledi (eritema migrans), je nujen obisk zdravnika.
Skrb za domače živali
Klopi ogrožajo tudi domače živali. Najboljša preventiva sta zaščita živali z ustreznimi zaščitnimi sredstvi (pršila, ampule, ovratnice) ter vsakodnevni pregledi ljubljenčkov, še posebej po sprehodih v naravi.
S pravilnim ukrepanjem in preventivo lahko zmanjšamo tveganje za ugriz klopa in posledično za okužbo z boleznimi, ki jih prenašajo. V primeru dvomov ali pojava sumljivih simptomov se vedno posvetujte z zdravnikom.