Dojenje je naraven proces, ki prinaša številne koristi tako materi kot otroku. Kljub temu se lahko med tem intimnim procesom pojavijo številne težave, ki povzročajo nelagodje in skrb. Med najpogostejše spadajo boleče bradavice, mastitis (vnetje dojke) in glivična vnetja. Z razumevanjem teh težav in pravilnim pristopom k njihovemu reševanju lahko dojenje postane bolj prijetno in uspešno.
Boleče, Ranljive in Krvaveče Bradavice: Znak Nepravilnega Pristavljanja
Bolečine, krvavitve in razpoke na bradavicah so pogosto prvi opozorilni znak, da nekaj ni v redu z načinom pristavljanja otroka na dojko. Pomembno je zavedanje, da dojenje ne sme biti boleče. Na začetku nosečnosti in v prvih tednih dojenja je občutljivost bradavic povečana zaradi naravnega raztezanja kolagenskih vlaken. Ta začetna bolečina, ki je lahko rahlo skeleča, naj bi hitro minila, če je otrok pravilno pristavljen. Ključnega pomena je, da otrok med dojenjem v ustih zajame dovolj kolobarja (areolo), ne le same bradavice. Če otrok sesa samo bradavico, to povzroča trenje, pritisk in poškodbe, ki vodijo v bolečino, razpoke in celo rahle krvavitve.
Če mati popravi otrokov položaj na dojki tako, da ima otrok med dojenjem v ustih dovolj kolobarja, se bolečina običajno postopoma zmanjša. Vendar, če bolečina v predelu bradavic vztraja več dni kljub pravilnemu pristavljanju, koža bradavic pa postane pordela in vneta, je nujno poiskati zdravniško pomoč. V takih primerih je lahko vzrok glivično ali bakterijsko vnetje.
Na začetku dojenja lahko mati čuti blago skelečo bolečino, ki hitro mine, če je otrok pravilno pristavljen. Če našteti ukrepi ne zadostujejo, lahko mati uporablja pri dojenju tanke, pravilno oblikovane silikonske nastavke, da lahko otrok učinkovito izprazni dojko. Vendar je treba poudariti, da silikonski nastavki za dojenje niso nujni pri bolečih bradavicah, kajti če je otrok slabo pristavljen na dojko, nastavek ne bo odstranil vzroka. V nekaterih primerih matere, ki uporabljajo nastavek za dojenje, opisujejo manjšo bolečino, a to ne rešuje osnovnega problema nepravilnega pristavljanja.
Za lajšanje bolečin je lahko koristno, da mati pred dojenjem izbrizga nekaj mleka, da se sproži refleks izločanja mleka in se dojka zmehča, kar olajša pristavljanje. Lahko prične dojiti na manj boleči strani, in ko pride do izločanja mleka, prestavi otroka na prizadeto dojko. Po dojenju si bradavice lahko namažete s svojim mlekom, kar pospeši celjenje, ali pa nanesete tanek sloj mazila, ki je varno za otroka in ga pred dojenjem ni potrebno odstraniti. Uporabite lahko tudi obloge iz hidrofilne polimerne membrane ali blazinice s hidrogelom, pri čemer pazite, da ne kombinirate mazil in terapevtskih blazinic. Če je pritisk modrčka na dojko preveč boleč, si lahko pomagate s prsnimi školjkami.
Mastitis: Vnetje Dojk in Potrebno Zdravljenje
Mastitis je bakterijska okužba tkiva dojk in mlečnih žlez, ki se najpogosteje pojavi 2 do 6 tednov po porodu, čeprav se lahko pojavi kadarkoli med dojenjem. Pogosto se začne kot nepopolno izpraznjena dojka, v kateri zastaja mleko. K nastanku mastitisa lahko pripomorejo tudi stres, utrujenost matere in poškodovane, razpokane bradavice.
Znaki mastitisa vključujejo utrujenost matere, boleče dojke, povišano telesno temperaturo (nad 38 °C) in gripi podobne znake, kot je mrzlica. Na dojki se lahko pojavi rdeča, boleča, vroča in otekla površina. Materino splošno stanje se poslabša.
V primeru nepravilnega zdravljenja mastitisa ali če se vnetje nadaljuje, mati ostane vročična, na omejenem predelu dojke pa se lahko pojavijo še izrazitejši znaki: močna rdečina, oteklina in bolečina. Pregledati jo mora zdravnik, ki poskusi ugotoviti vzrok za nastanek mastitisa. Najpogosteje predpiše materi antibiotično zdravljenje, počitek, hlajenje prizadetega predela dojke, dovolj tekočine in izpraznitev dojke po dojenju. Večina antibiotikov je združljiva z dojenjem.
Pri mastitisu je pomembno nadaljevati z dojenjem na obeh dojkah, če je le mogoče, saj pogosto dojenje pomaga pri izpraznitvi dojke in preprečuje poslabšanje vnetja. Pričnite z dojenjem na prizadeti strani, razen če je dojka tako boleča, da ne morete pristaviti otroka. Pred dojenjem si na dojko položite tople obloge, med dojenjem izvajajte nežno masažo, po dojenju pa priporočite hladne obloge. Svetuje se več počitka in povečan vnos tekočine. Obvezno je obiskati zdravnika, ki bo po potrebi predpisal zdravljenje z antibiotiki.
Glivična Vnetja: Skrivnostni Povzročitelj Bolečine
Če kljub pravilnemu pristavljanju otroka na dojko bolečina v predelu bradavic več dni ne izgine, koža bradavic pa postane pordela in vneta, je pogosto vzrok glivično vnetje, ki ga povzročajo glivice roda Candida. V tem primeru zdravnik predpiše zdravila obema: materi in otroku, saj ima otrok pogosto glivično vnetje ustne sluznice (soor).
Simptomi glivičnega vnetja pri materi lahko vključujejo srbenje, pekoč občutek, rdečino in bolečino v bradavicah in na kolobarjih, ki se lahko po dojenju še poslabša. Pri otroku se glivično vnetje običajno kaže kot bele obloge na jeziku, dlesnih ali notranji strani lic, ki jih je težko odstraniti.
Zdravljenje glivičnega vnetja zahteva doslednost in upoštevanje navodil zdravnika. Običajno vključuje protiglivično kremo za bradavice matere in protiglivično suspenzijo za otroka. Pomembno je, da se zdravljenje izvaja sočasno pri obeh, da se prepreči ponovna okužba. Higiena je ključnega pomena: redno pranje rok, sterilizacija cucljev, nastavkov za črpalko in drugih predmetov, ki pridejo v stik z otrokovimi usti.
Zastoj Mleka in Zamašeni Mlečni Vodi
Dojenke postanejo polne in nabrekle drugi dan po porodu, to stanje pa po nekaj dnevih običajno mine. Če pa postanejo dojke težke, boleče in napete, gre za zastajanje mleka, kar imenujemo zastojna dojka. To se lahko zgodi, ko mlečna žleza ne izprazni dovolj. Vzrok je lahko zunanji pritisk na mlečni vod, na primer tesna naramnica modrčka, ali slaba pristavitev otroka na dojko in posledično slabo sesanje.
Do zamašitve posameznega mlečnega voda lahko pride zaradi zunanjega pritiska ali nepopolnega izpraznjena dojke. Mati zatipa zatrdlino v predelu zamašitve, ki je boleča in lahko topla na dotik. Na mestu zatrdline se lahko pojavi tudi rdečina, vendar telesna temperatura ni povečana in materino splošno stanje je dobro.
Za preprečevanje in obravnavo zastojev mleka je pomembno, da se dojka redno in učinkovito prazni. Pred dojenjem priporočamo tople obloge in rahlo masiranje. Med dojenjem lahko nadaljujete z nežno masažo v predelu zatrdline. Če je po dojenju še vedno prisotna zatrdlina, si lahko pomagate z ročnim izbrizgavanjem. Pomembno je, da še vedno dojite na obeh dojkah in da otrok dojke dobro izprazni, preden ga prestavite na drugo. Če otrok dojke ne izprazni dobro, si preostalo mleko izbrizgajte iz dojke, dokler ne začutite olajšanje. Po dojenju si lahko za 20 minut ali toliko časa, kot vam je prijetno, na dojke položite hladne obloge.
Napete dojke se lahko pojavijo tudi kasneje, ko je mleka lahko preveč za otrokove potrebe. Če je otrok kljub dobremu sesanju po dojenju nemiren, nezadovoljen, jokav in ne napreduje s težo, obstaja možnost, da uživa samo prednje mleko, ki vsebuje veliko mlečnega sladkorja (laktoze) in malo maščob. V takem primeru priporočamo, da izvedete več zaporednih podojev na isti dojki oziroma, da pred podojem iz dojke izbrizgate prednje mleko.
Skrb za Dovolj Mleka in Dojenje Brez Stresa
V prvih mesecih po porodu matere pogosto skrbi, da nimajo dovolj mleka za svojega dojenčka. Večinoma je to vprašanje odveč, saj je količina mleka skoraj praviloma popolnoma ustrezna. Pogostost in trajanje dojenja sta povsem individualni zadevi in ju ne moremo predpisovati kar na splošno. V prvem mesecu po rojstvu se želi večina otrok dojiti praktično neprekinjeno, zlasti ponoči, ko je hormon prolaktin, ki dela mleko, še posebej aktiven.
Kratke činjenice o dojenju: kako da znamo da li beba unosi dovoljno mleka
Pomembno je, da otrok pred dojenjem ni preveč lačen, ker je tedaj pristavljanje težje. Materin strah ali misel, da je mleka premalo, lahko deluje zaviralno na nastajanje mleka. Zato je ključnega pomena ustvariti sproščeno okolje za dojenje.
Če se pojavi potreba po zdravilih med dojenjem, je pomembno, da se pred jemanjem posvetujete z zdravnikom ali farmacevtom. Večina zdravil, ki prehajajo v materino kri, prehaja tudi v mleko, vendar običajno v zelo majhnih količinah, ki niso nevarne za otroka. Vendar so potrebne izjeme, zato je treba vsako zdravilo pretehtati posebej. V Sloveniji obstajajo farmacevti, specializirani za svetovanje doječim materam, kar je lahko v veliko pomoč.
Če mati potrebuje pregled pri specialistu, ki ni nujen, je obvezna napotnica izbranega zdravnika. V primeru, da napotnice ni, se lahko zaračuna samoplačniški račun, ki ga je mogoče naknadno poravnati, če mati v roku 15 dni od prejema računa predloži ustrezno napotnico ali potrdilo o dodatnem zavarovanju Splošni bolnišnici Celje. Od 1. oktobra 2000 je kartica zdravstvenega zavarovanja obvezen dokument, ki ga je treba predložiti ob vsakem obisku zdravnika. Če podatki o dodatnem zavarovanju niso urejeni, se lahko zaračuna doplačilo.