Antipsihotiki: Razumevanje uporabe, tveganj in pravilnega odmerjanja

Psihiatrična bolnišnična oskrba, kot jo ponuja Psihiatrična bolnišnica Vojnik, vključuje nujno psihiatrično pomoč, ki je na voljo vsak dan 24 ur. Vendar pa se vprašanje uporabe in ukinitve psihiatričnih zdravil, zlasti antipsihotikov, pogosto pojavlja v kontekstu dolgotrajnega zdravljenja in upravljanja z duševnimi motnjami. Ta članek se poglobi v vlogo antipsihotikov, njihovo uporabo, morebitne neželene učinke in ključne vidike njihovega pravilnega in varnega odmerjanja ter ukinitve, pri čemer izpostavlja pomen sodelovanja med pacientom in zdravnikom.

Antipsihotiki: Temelj zdravljenja psihotičnih stanj

Antipsihotiki so zdravila, ki vplivajo na psihotične znake, kot so zmotna prepričanja in zmotne zaznave, ki se lahko pojavijo pri različnih duševnih motnjah. Navadno poleg vpliva na te simptome ali znake vplivajo tudi tako, da umirjajo in zmanjšujejo hud nemir, ki je pogost spremljajoč znak psihotičnih motenj. Ena izmed metod zdravljenja so tudi psihiatrična zdravila. Pri nobeni diagnozi niso v pomoč zgolj zdravila, čeprav so lahko vsaj pri obvladovanju hudih simptomov, kot na primer huda tesnobnost ali strah/groza, prva izbira.

Antipsihotiki so temelj zdravljenja shizofrenije. Čeprav za shizofrenijo trenutno ni znanega zdravila, se obeti za posameznike, ki živijo s to motnjo, nenehno izboljšujejo. Pri večini bolnikov zdravljenje shizofrenije vključuje kombinacijo zdravljenja z zdravili in pogovorne terapije ter socialno usposabljanje, ki jim pomaga pri ponovnem vključevanju v družbo. V kriznih obdobjih ali obdobjih s hudimi simptomi se lahko pojavi potreba po hospitalizaciji, da se zagotovijo varnost, ustrezna prehrana, dovolj spanja in osnovna higiena. Kljub omilitvi simptomov shizofrenija zahteva vseživljenjsko zdravljenje.

Zdravnik, ki zdravi osebo, za katero skrbite, mora pri izbiri določenega zdravila upoštevati številne dejavnike. Ti vključujejo simptome vašega bližnjega, odziv na prejšnja zdravila in sodelovanje pri zdravljenju, vzorec in resnost motnje, medsebojno delovanje zdravil, neželene učinke, odmerjanje in prisotnost drugih bolezni.

Diagram, ki prikazuje delovanje antipsihotikov na možganske nevrone.

Vrste antipsihotikov in njihovi neželeni učinki

Antipsihotikov je več vrst. Starejša zdravila (klasični antipsihotiki), imenovani tudi zdravila prve generacije, so bila uvedena v 50. letih prejšnjega stoletja in so številnim osebam s shizofrenijo omogočila, da so zapustile bolnišnico ter se vrnile k svojim družinam in v družbo. Ta zdravila so obvladovala psihotične simptome, vendar so hkrati povzročala neprijetne stranske (neželene) učinke, zaradi katerih se nekateri niso držali zdravljenja. Sprva so veljali za bolj učinkovite (močnejše) kot nove skupine (atipičnih) antipsihotikov.

Novejša zdravila, imenovana tudi atipični antipsihotiki ali zdravila druge generacije, so bila uvedena v 90. letih prejšnjega stoletja. Imajo drugačne mehanizme delovanja kot zdravila prve generacije, se bolje prenašajo in lahko privedejo do boljših dolgoročnih rezultatov. Atipični antipsihotiki so učinkovitejši pri preprečevanju ponovitev motnje ter pri zdravljenju negativnih in kognitivnih simptomov shizofrenije. Nekateri novejši atipični antipsihotiki, odkriti v zadnjih nekaj letih, so pokazali zelo obetavne rezultate pri zdravljenju negativnih simptomov.

Nekateri ljudje ob predpisu antipsihotika doživijo neželene učinke zdravila. Starejša zdravila pogosteje povzročajo neželene učinke, kot so tresenje, slabša gibljivost ali nemir v nogah (ekstrapiramidni neželeni učinki), medtem ko novejša pogosteje povzročajo notranji nemir (akatizija), utrujenost in pridobivanje telesne teže, čeprav nikakor ne pri vseh ljudeh.

Pri atipičnih antipsihotikih se pojavljajo drugačni neželeni učinki, zlasti povečanje apetita in posledično tudi telesne teže, znižanje krvnega tlaka (lahko nastane tudi omotica), nekatere hormonske spremembe itd. Pri nekaterih zdravilih je potreben občasen pregled krvi. Nekatere antipsihotične učinkovine bolj verjetno kot druge povzročajo povečanje telesne mase. Tveganje je največje pri klozapinu in olanzapinu. Klorpromazin ima visoko do srednje tveganje, medtem ko imajo paliperidon, kvetiapin in risperidon srednje tveganje. Zdravila, ki povzročajo največ povečanja telesne teže, navadno tudi najbolj zvišujejo raven sladkorja in maščob v krvi.

Druge možne neželene učinke, ki jih povzročajo tako tipični kot atipični antipsihotiki, vključujejo zaspanost, zamegljen vid, zaprtje, pomanjkanje spolne sle in suhost ustne votline. Nekateri od teh neželenih učinkov, na primer zamegljen vid, lahko sčasoma izzvenijo brez posredovanja. Proti drugim se običajno borimo tako, da zmanjšamo odmerek, zamenjamo antipsihotik ali uporabimo posebno zdravilo za določen neželeni učinek.

Infografika, ki primerja neželene učinke starejših in novejših antipsihotikov.

Trajanje zdravljenja z antipsihotiki

Jemanje antipsihotikov je običajno dolgotrajno (več let). To velja tudi v primerih, ko se počutite že povsem dobro. Vedeti namreč morate, da kljub izboljšanem počutju, še vedno obstaja velika možnost, da se bolezen ponovi. To pa lahko zelo učinkovito preprečimo prav z jemanjem zdravil dlje časa.

Po prvi psihotični epizodi se antipsihotična zdravila dajejo kot vzdrževalno zdravljenje vsaj 12-18 mesecev, da se preprečijo nadaljnje epizode. Osebe s shizofrenijo v remisiji prejemajo vzdrževalno zdravljenje vsaj dve leti. Pri kronični shizofreniji, ko sta prisotna anksioznost in depresija, antipsihotiki sami pa ne morejo ustrezno zmanjšati simptomov, se včasih kombinirajo z drugimi vrstami zdravil, kot so zdravila proti anksioznosti, antidepresivi in stabilizatorji razpoloženja.

Če se začnete rediti že v prvem mesecu jemanja zdravila, je zelo verjetno, da se bo to dogajalo tudi kasneje. Pri ljudeh, ki antipsihotik jemljejo prvič, je tveganje za porast telesne teže večje. Preden začnete uporabljati antipsihotik, se posvetujte z zdravnikom o tem, kolikšno je dejansko tveganje za porast telesne teže. Če zdravilo že jemljete in se začnete rediti po določenem času, odmerka ne zmanjšujte brez, da bi se posvetovali z zdravnikom. Nekateri bolniki celo prenehajo jemati zdravila, kar lahko povzroči ponovitev bolezni. Zdravnik naj pogosto, še zlasti v prvih mesecih jemanja zdravila, spremlja vašo telesno težo in indeks telesne mase. Priporočljivo je tudi redno spremljati raven holesterola in krvnega sladkorja.

Kako pravilno prenehati z jemanjem antipsihotikov?

Odločitev o prenehanju zdravljenja z zdravili se sprejme v dogovoru med pacientom, zdravnikom in bližnjimi, upoštevajoč učinke in neželene učinke zdravljenja ter druge okoliščine. Nenadnemu prenehanju jemanja zdravil se je treba strogo izogibati, saj lahko povzroči ponovitev psihotičnih simptomov. Odmerek je treba zmanjševati počasi. Vaš zdravnik vam bo pojasnil, kako boste zmanjševali dnevne odmerke, ko bo prišel čas za ukinitev zdravila.

Z zdravniško ekipo, ki zdravi vašo ljubljeno osebo, se vedno pogovorite o koristih in neželenih učinkih predpisanih zdravil. Jemanje zdravil je običajno dolgotrajno. To velja tudi v primerih, ko se počutite že povsem dobro. Vedeti namreč morate, da kljub izboljšanem počutju, še vedno obstaja velika možnost, da se bolezen ponovi. To pa lahko zelo učinkovito preprečimo prav z jemanjem zdravil dlje časa.

V Pomurskih lekarnah nudijo posvet o svojih zdravilih, imenovan pregled uporabe zdravil. Priporočen je predvsem tistim, ki želijo preveriti, če zdravila pravilno uporabljajo in ali morebitne težave niso posledica nepravilne uporabe zdravil. Med posvetom, ki poteka v zasebnem delu lekarne, lahko povprašate magistra farmacije o vsem, kar vas zanima glede vaših zdravil.

Pomembnost zdravega življenjskega sloga

Zdrav življenjski slog je iz več razlogov še posebej pomemben za ljudi s shizofrenijo. Zdravo in aktivno življenje je lahko zanje izziv zaradi simptomov, na primer pomanjkanja volje ali neželenih učinkov zdravil. Poleg tega pogosteje trpijo za različnimi zdravstvenimi težavami, kot so bolezni srca, možganska kap, rak in sladkorna bolezen. Več kot 75 % oseb s shizofrenijo ima tudi kronično telesno bolezen. To lahko pripišemo določenim življenjskim slogom, kot sta kajenje ali slaba prehrana, pa tudi stranskim učinkom antipsihotičnih zdravil.

Telesna aktivnost (ukvarjanje s športom sicer pri duševnih motnjah pomaga že samo po sebi) in zdravi obroki so osnova za to, da se kilogrami ne bodo začeli kopičiti. Verjetno bo potrebno omejiti živila z visoko vsebnostjo maščob in sladkorja. Mogoče je na mestu tudi pomoč prehranskega svetovalca, ki vam bo pomagal sestaviti jedilnik in izbrati prava živila. Zdravnik lahko kot pomoč pri hujšanju predpiše nekatera zdravila, na primer metformin. Lahko tudi zamenja antipsihotik ali spremeni režim jemanja.

Telesna vadba ima številne pozitivne učinke na srce, pljuča, mišice in sklepe, presnovo ter imunski sistem. Prav tako povečuje proizvodnjo »kemikalij sreče« v možganih, kar izboljša naše razpoloženje in splošno dobro počutje. Vadba ima več pozitivnih učinkov na telesno zdravje ljudi s shizofrenijo. Zmanjša lahko povečanje telesne teže ter tveganje za bolezni srca in sladkorno bolezen. Zmanjša lahko tudi tveganje za osteoporozo, ki je še en možen neželeni učinek antipsihotičnih zdravil. Poleg izboljšanja splošne telesne pripravljenosti vadba pomaga tudi pri zniževanju krvnega tlaka. Poleg tega dovolj telesne vadbe, zlasti na prostem, izboljšuje spanec. To je še posebej pomembno, saj je shizofrenija pogosto povezana s težavami s spanjem.

Še pomembnejše pa je, da vadba pomembno vpliva na psihično počutje ljudi s shizofrenijo. Študije so pokazale, da vadba bistveno ublaži negativne simptome, zlasti socialni umik, letargijo, apatijo in kognitivne simptome, kot so slabše pomnjenje in miselne sposobnosti. Več gibanja pomaga zmanjšati stres ter izboljša razpoloženje, motivacijo in samozavest. Blaži tudi depresijo in tesnobo ter povečuje energijo. Poleg tega je to odličen način druženja za vas in vašo ljubljeno osebo.

Priporočena količina vadbe pri hudih duševnih motnjah je 90-150 minut zmerne do intenzivne telesne dejavnosti na teden. Pomembno je, da izvajate telesno vadbo, ki je vašim bližnjim v veselje, saj je tako večja verjetnost, da bodo z njo nadaljevali. Pomembno je tudi, da imate prilagojen načrt vadbe, ki upošteva potrebe vaše ljubljene osebe in se redno spreminja.

Kako vadba preoblikuje vaše možgane za boljše duševno počutje

Pomembnost strokovne pomoči in informacij

Vaš zdravnik vam je predpisal zdravila in vam dal tudi natančna navodila o njihovem jemanju. Jemljite le tista zdravila, ki vam jih je predpisal vaš zdravnik. Le vaš zdravnik vas najbolje pozna in lahko oceni, katera zdravila so za vas najustreznejša. Ljudje smo si med seboj različni, zato ni univerzalnega zdravila za vse, ampak se mora zdravnik pri vsakem bolniku posebej odločiti, katera zdravila mu bo predpisal. Čeprav morda poznate koga, ki ima podobne težave kot vi, ni nujno, da so zdravila, ki jih jemlje ta oseba, primerna tudi za vas. Nasprotno, lahko vam celo škodujejo. Zato ne smete začeti jemati nobenih zdravil brez posveta z vašim zdravnikom. To velja tudi za zdravila, ki jih lahko kupite brez recepta in celo nekatere zeliščne pripravke. Vašemu zdravniku povejte za vsa zdravila, ki jih jemljete - tudi za tista, ki vam jih je morda predpisal kakšen drug zdravnik.

Veliko podatkov o zdravilu najdete v priloženih navodilih, v primeru kakršnekoli nejasnosti pa se obrnite na vašega zdravnika ali farmacevta. Zdravila uporabljajte le do datuma uporabnosti, ki je naveden na ovojnini. Načelno je vseeno, ali vzamete zdravila s hrano ali na prazen želodec. Velja pa opozorilo, da je pri nekaterih zdravilih pomembno, da jih vzamete s hrano, ker jih tako telo bolje izkoristi. Skušajte se čim bolj držati enakomernih časovnih razmikov med dnevnimi odmerki zdravil. Dnevne odmerke si razporedite glede na vaš urnik. Nesmiselno bi bilo na primer, da bi morali vstati sredi noči, da bi vzeli večerni odmerek zdravila. Če pozabite vzeti en dnevni odmerek, počakajte do naslednjega odmerka in takrat vzemite običajen odmerek.

V primeru, da se ob jemanju zdravil pojavijo pomembni neželeni učinki, se nemudoma obrnite za zdravnikom (osebni zdravnik ali psihiater), ki vam je zdravila predpisal ali kliničnega farmacevta. Prav je, da tudi v primeru dvoma v vaša zdravila poiščete neodvisne in strokovne informacije. Pred uporabo natančno preberite navodilo!

tags: #ukinitev #antipsihotika #po #treh #tednih

Za pravilno delovanje tega spletišča se včasih na vašo napravo naložijo majhne podatkovne datoteke, imenovane piškotki. Sistemski piškotki, ki so nujni za delovanje, so že dovoljeni. Vaša izbira pa je, da dovolite ali zavrnete piškotke analitike in trženja, ki nudijo boljšo uporabniško izkušnjo, enostavnejšo uporabo strani in prikaz ponudbe, ki je relevantna za vas. Več o piškotkih.