Povečanje prsi z umetnimi vsadki: Vse, kar morate vedeti

Povečanje prsi s silikonskimi vsadki je eden najpogosteje izvajanih estetskih posegov, tako po svetu kot tudi v Sloveniji. S tem posegom ženske želijo doseči bolj poln in skladen videz prsi, izboljšati svojo samopodobo ter poudariti ženstvenost. Vendar pa je pred odločitvijo za poseg pomembno razumeti vse vidike, od izbire vsadkov, samega postopka, okrevanja, do morebitnih tveganj in vpliva na prihodnje dojenje.

Izbira pravih vsadkov: Velikost, oblika in projekcija

Pri določanju velikosti prsnih vsadkov je ključno tesno sodelovanje z izbranim kirurgom. Pomembno je upoštevati telesne proporce, lastnosti tkiv ter želje stranke. Specializiran kirurg bo na posvetu opravil natančne meritve dojk in prsnega koša. Najpomembnejša meritev je širina oziroma baza dojk na prsnem košu, ki definira tudi širino vsadka. Za optimalen rezultat se mora prsni vsadek skladati s širino baze dojke.

Vsadki so na voljo v različnih projekcijah, ki določajo stopnjo izbočenosti dojk na prsnem košu. Za manjše povečanje se stranke največkrat odločijo za mini projekcijo, medtem ko za večje prsi izberejo projekcijo demi. Volumen vsadkov v mililitrih, ki je pogosto tema pogovorov, ni tako pomemben in je lahko zavajajoč, saj lahko vsadki različnih širin in projekcij imajo enak volumen, vendar popolnoma drugačno obliko.

Diagram različnih projekcij prsnih vsadkov

Poleg projekcije se vsadki razlikujejo tudi po obliki. Poznamo okrogle in kapljičaste (anatomske) vsadke. Okrogli vsadki bolj izpolnijo zgornji del prsi, s čimer dosežejo bolj vpadljiv dekolte. Njihova največja projekcija je na sredini premera. Kapljičasti vsadki imajo največjo projekcijo bolj v spodnjem polu, podobno kot naravne dojke, zato so primernejši za posameznice, ki si želijo naravnejši videz. Kapljičasti vsadki so običajno izdelani iz nekoliko tršega silikonskega gela, ki ohranja svojo obliko. Njihova oblika je stabilna, vendar se lahko v primeru rotacije vsadka v prsnem žepu oblika dojke neželeno spremeni. Zato imajo kapljičasti vsadki pogosto bolj hrapavo površino ovojnice. Vendar pa obstajajo izjeme, kot so kapljičasti vsadki proizvajalca Motiva®, ki so gladki in mehkejši, njihov silikonski gel pa nima stabilne oblike, kar pomeni, da se oblika prsi ne spremeni niti ob morebitni rotaciji.

Primerjava okroglega in kapljičastega prsnega vsadka

Tekstura ovojnice vsadka je lahko gladka ali hrapava (teksturirana). Vsadki z gladko površino nudijo mehkejši občutek, medtem ko se hrapavi vsadki bolje vrastejo v tkivo dojke, kar zmanjša tveganje za premik ali zdrs vsadka. Vendar pa so hrapavi vsadki v preteklosti bili povezani z redkim pojavom anaplastičnega velikoceličnega limfoma (ALCL).

Kirurški poseg in okrevanje

Vstavitev vsadka poteka pod lokalno ali splošno anestezijo. Položaj vstavitve (nad ali pod veliko prsno mišico) je odvisen od debeline mehkih tkiv v zgornjem polu dojke. Vstavitev nad mišico omogoča krajše okrevanje, medtem ko je vstavitev pod mišico ali hibridna tehnika (kombinacija z lastno maščobo) primerna, kadar je lastnega tkiva malo. Hibridna tehnika omogoča izboljšanje videza dekolteja in zakrivanje zgornjega roba vsadkov z vbrizganjem lastne maščobe, pridobljene s liposukcijo.

Okrevanje po operativnem posegu je v večini primerov lažje, kot pacientke pričakujejo. Že nekaj ur po posegu lahko zapustijo kliniko, naslednji dan pa lahko vzpostavijo normalno dnevno rutino. Običajno spremljajo blaga oteklina, bolečine in podplutbe, ki jih učinkovito lajšamo z analgetiki. Priporoča se teden dni bolniškega staleža. Prva dva meseca je potrebno nositi poseben kompresijski nedrček za podporo.

Po posegu so dojke lahko nekoliko asimetrične in višje položene zaradi otekline, končna oblika pa je vidna šele po 3-6 mesecih. Masiranje dojk po posegu ni potrebno, pripomore pa limfna drenaža in masaža brazgotin. Prvih 8 tednov je priporočljivo spati na hrbtu.

Športne aktivnosti je potrebno prilagoditi. Prve tri tedne se izogibajte aktivnostim, ki pospešijo srčni utrip, po treh tednih se lahko fizične aktivnosti postopoma povečujejo, aktivnostim s poskakovanjem pa se je treba izogibati 8 tednov.

Dvig prsi (mastopeksija)

Dvig prsi je poseg, ki se opravi, kadar so prsi povešene, kar je pogosto posledica nosečnosti, dojenja ali starostnih sprememb. S staranjem tkiva dojke izgubijo čvrstost in elastičnost, kar povzroči povesitev dojk in spust prsnih bradavic. Mastopeksija preoblikuje dojke z odstranitvijo odvečne kože in maščobnega tkiva ter dvigom prsnih bradavic, s čimer se povrne mladostna oblika. Mesta kirurških rezov so odvisna od stopnje povešenosti. V kolikor je prisotna želja po dvigu prsi in polnejšem dekolteju, se dvig pogosto kombinira s povečavo prsi z vsadki.

Varnost in možni zapleti

Moderni silikonski vsadki so izdelani iz silikona, inertnega materiala, ki ga telo dobro prenaša. Prave zavrnitvene reakcije niso poznane. Telo vsadke ogradi s tanko vezivno ovojnico, kar je normalen pojav.

V preteklosti se je veliko govorilo o povezavi med hrapavimi vsadki in anaplastičnim velikoceličnim limfomom (ALCL), izjemno redko obliko raka. V primeru rednega spremljanja je bolezen mogoče hitro prepoznati in zdraviti.

Pomisleki obstajajo tudi glede t.i. bolezni prsnih vsadkov (BII - Breast Implant Illness), ki zajema širok spekter nespecifičnih simptomov. Vendar pa zaenkrat BII ni priznana diagnoza in ni znanstvenih dokazov, ki bi povezovali avtoimunske bolezni s silikonskimi vsadki.

Najpogostejši zapleti po povečanju dojk vključujejo:

  • Skrčenje vezivne ovojnice (kapsularna kontraktura): Zadebelitev ovojnice lahko povzroči spremembo oblike ali čvrstosti dojke. Pri vsadkih Motiva® je ta pojav zelo redek (<1%).
  • Gubanje vsadka (rippling): Vidno ali tipno gubanje vsadka, zlasti pri suhih ženskah.
  • Rotacija vsadka: Zlasti pri kapljičastih vsadkih, ki lahko spremeni obliko dojke.
  • Poškodba vsadka (ruptura): Lahko pride zaradi poškodbe ali močnega zatezanja ovojnice. V takem primeru je priporočljiv MRI pregled.
  • Pooperativna krvavitev in vnetje: Redka, a možna zapleta, ki zahtevata zdravljenje.

Shematski prikaz kapsularne kontrakture

Vpliv na dojenje

Večina raziskav kaže, da povečanje dojk z vsadki praviloma ne vpliva na dojenje. Vsadki so ločeni od žleznega tkiva z ovojnico, ki jo telo tvori okoli tujka, zato niso v neposrednem stiku z mlečnim žlezam. Vsadek ne vpliva na količino ali kakovost mleka. Kljub temu se lahko po posegu pojavi začasna sprememba občutljivosti bradavic, zlasti pri posegih z rezom okoli kolobarja. Po dojenju se lahko dojke spremenijo, kar je odvisno od velikosti in oblike vsadka, kakovosti kože ter stopnje povečanja med nosečnostjo. Težave pri dojenju so redke in se pogosteje pojavijo po posegih na področju prsne bradavice ali kolobarja, ki lahko poškodujejo mlečne vode ali živce. V primeru, da se ženska odloči za poseg v času načrtovanja družine, je ključnega pomena pogovor s kirurgom o možnih vplivih na dojenje.

Pomembno je vedeti, da ima vsako telo edinstven odziv na poseg in vsadke. Redni zdravniški pregledi in samopregledi dojk so ključni za spremljanje stanja in zgodnje odkrivanje morebitnih težav.

Zaključek

Povečanje prsi z umetnimi vsadki je lahko varen in zadovoljiv poseg, ki ženskam pomaga doseči želeni videz in izboljšati samopodobo. Ključ do uspešnega posega leži v skrbni izbiri kirurga, natančnem posvetu, realnih pričakovanjih in upoštevanju vseh navodil pred in po posegu. Z ustrezno informiranostjo in skrbno pripravo lahko dosežete rezultate, ki bodo izboljšali vaše počutje in samozavest.

tags: #umetne #dojkke #za #dojenje

Za pravilno delovanje tega spletišča se včasih na vašo napravo naložijo majhne podatkovne datoteke, imenovane piškotki. Sistemski piškotki, ki so nujni za delovanje, so že dovoljeni. Vaša izbira pa je, da dovolite ali zavrnete piškotke analitike in trženja, ki nudijo boljšo uporabniško izkušnjo, enostavnejšo uporabo strani in prikaz ponudbe, ki je relevantna za vas. Več o piškotkih.