Vsak starš si za svojega otroka želi le najboljše, a se na začetku lahko spopade tudi s kakšno dilemo. Ena izmed pogostih skrbi se nanaša na nego prvih zobkov in vzpostavitev pravilnih higienskih navad že od najzgodnejšega obdobja. Zmotno je prepričanje, da otrok dobi prve zobke takrat, ko je pripravljen na uvajanje goste hrane, saj je vsak otrok drugačen in ima svojo časovnico. Tako lahko en otrok dobi prve zobke že pri 4 mesecih, drug pa šele pri 12 mesecih. Podobno je z zanimanjem za hrano; nekateri otroci že pri 4 mesecih hrepenijo po hrani, ko vidijo starše jesti, medtem ko drugi ne pokažejo izrazitega zanimanja. Vse to je povsem naravno in normalno.
Razvoj in izraščanje zobkov
Proces razvoja zob je kompleksen in dolgotrajen, saj se začne že pri zarodku okoli sedmega tedna nosečnosti s pojavom prvih zametkov mlečnih zob. Zaključi se približno pri dvajsetih letih, ko se dokončno izgradijo korenine modrostnih zob. Večina tega procesa se zgodi že pred začetkom izraščanja zob, ko se pod površino dlesni razvija struktura tako mlečnih kot stalnih zob.
Izraščanje zob je naravni proces, ki je biološko programiran tako, da zob izraste skozi sluznico dlesni brez poškodb in vnetja. Zob prodira skozi ustno sluznico tako, da bakterije ne morejo prodreti v pozobnico in organizem, ter tako ostaja spodaj ležeča kost zaščitena pred okužbo. Kljub temu pa prodiranje zoba v ustno votlino pogosto spremljajo bolečina, čezmerno slinjenje, prebavne težave in zvišana telesna temperatura. Te znake povzročijo poškodbe sluznice nad prodirajočim zobom, ki so lahko posledica praskanja z rokami, uporabe trdih predmetov ali hrane, čemur se lahko pridruži še okužba.
Prvi zobki običajno zrastejo najprej spodnja sekalca, nato zgornja. Sledijo jim zgornji stranski sekalci, zadnji pa so spodnji stranski sekalci. Do drugega leta starosti običajno izraste vseh 20 mlečnih zob. Čas izraščanja je povprečno od šestega meseca do drugega leta starosti, možna so posamezna odstopanja, ki niso redka in so povsem normalna.
Prvi znaki izraščanja zobkov in kako pomagati
Nekateri dojenčki skoraj ne kažejo nobenih simptomov pri izraščanju prvih zobkov. Morda se pojavi malo večja količina ustne sline in želja po sesanju (dude, igrače, prstkov na rokah), nato pa naenkrat zagledate snežno bel vršiček, ki kuka iz dlesni otroka. Spet drugi pa se soočajo s celo vrsto simptomov, zaradi katerih postanejo razdražljivi in jokavi. Zaradi tega se ni treba vznemirjati, saj ni otroka, ki mu zobje ne bi zrasli.
Pomembno je vedeti, da rast prvih zobkov ni neposredno povezana s povišano temperaturo, drisko, bronhitisom ali bruhanjem. Ti se lahko namreč pojavijo sočasno z izraščanjem zobkov, ker v tem obdobju otroku nekoliko pade imunska odpornost, zato se je ob tovrstnih simptomih treba posvetovati z zdravnikom pediatrom, saj bosta najverjetneje potrebna pregled in zdravljenje zaradi morebitne okužbe.
Kako lahko otroku pomagamo pri blaženju neželenih simptomov? Najbolj mu bo godilo, če mu ponudite kakšen trši predmet za žvečenje, kot je na primer ohlajen korenček, ali hladilni obroček za grizenje, ki ga shranjujemo v hladilniku. Dojenčku lahko pomagate tudi tako, da mu nežno masirate dlesni z umitim mezincem, pri čemer lahko uporabite še blažilni gel, ki ga lahko kupite v vseh slovenskih lekarnah. Vsekakor se izogibajte dajanju anestetikov in aspirina, saj nista primerna za otroke. Prav tako bodite pozorni na mrzel veter, če zunaj močno piha, otroku zaščitite glavo in obraz.
Začetek ustne higiene: Preden izraste prvi zobek
Že preden začnejo rasti zobje, bi bilo dobro, da dojenčka med kopanjem navadite na ustno higieno. Dlesni mu lahko očistite s tetra gazo ali mehko brisačo. Ne potrebujete zobne paste, dovolj je, da si ovijete tkanino okrog prsta in nežno masirate dlesni. Bakterije v ustih lahko škodijo dlesnim, še preden začnejo izraščati zobje. Prav tako boste lahko otroka lažje navadili na umivanje zob, če boste začeli dovolj zgodaj in bo to postalo del dnevne rutine.
Pranje prvih zobkov
Ko zobki zrastejo, začnite uporabljati krtačko za dojenčke in zelo majhno količino paste. Dvakrat dnevno očistite zobe z vseh strani. V tej fazi je med otrokovimi zobmi velik razmak, zato ni treba razmišljati o čiščenju z zobno nitko.
Pomembno je, da otroka že od samega začetka navajate na umivanje zob in tudi čim prej uvajate samostojno jutranje ter večerno umivanje, ki bo sčasoma postalo del njegove dnevne rutine. Nekateri otroci že pri 18. mesecih postanejo samostojni pri umivanju zobk in prav je, da jih pri tem spodbujate. Predlagamo, da pri tem pustite, da si najprej sami umijejo zobke in jim nato za konec umijete zobke še vi. Tako boste vedeli, da so zobki temeljito umiti, otrok pa bo vseeno imel občutek samostojnosti. Če ne gre drugače, sprejmite kompromis: otrok naj si zobke umije zjutraj, vi pa mu jih umijte zvečer.
Kako izraščajo zobki pri dojenčku
Ustrezna oprema za nego zobkov
Zobna ščetka: Otroška zobna ščetka naj bo zaobljena, s kratkimi, mehkimi in ozkimi ščetinami. Na otroški ščetki naj ne bo več kot tri vrste ščetin, sicer je lahko preširoka. Glava ščetke naj bo majhna in prilagojena velikosti otrokovih ust - najbolje je, da je dolga manj kot dva centimetra. Mnogi majhni šopki ščetin z mehkimi, zaobljenimi ščetinami nežno in temeljito očistijo površino zob. Zaradi manjših glav ščetk so te varnejše za uporabo, njihova mehka in gosta vlakna pa so nežna do dlesni in sklenine. Elektronske ščetke za uporabo pri majhnih otrocih niso primerne. Zobne ščetke s ščetinami iz umetnih vlaken so primernejše kot tiste z naravnimi ščetinami, saj se bakterije v naravnih ščetinah hitreje nabirajo. Vsake dva do tri mesece je priporočljivo zamenjati zobno ščetko.
Zobna pasta: Po letu in pol do dveh lahko začnete z uporabo kakovostne zobne kreme, ki je prav tako prilagojena za otroke in mlečne zobke. Vse dokler otrok še ne zna samostojno izpljuniti vsebine iz ust, mu zobe čistimo samo z vodo in brez uporabe zobne kreme. Zobna pasta naj bo nežna, vendar učinkovita in brez škodljivih sestavin. Poleg tega naj bo slastnega okusa.
- Do 2. leta starosti: Uporabljajte zobno pasto z 500 ppm fluora. Količina paste naj bo za eno zrno riža.
- Med 2. in 6. letom starosti: Uporabljajte zobno pasto z 1000 ppm fluora. Količina paste naj bo za velikost graha.
- Po 6. letu starosti: Uporabljajte zobno pasto s 1450 ppm fluora.
Pomembno: Pri zobni pasti, ki vsebuje fluorid, ne smemo dodatno dajati tablet s fluoridom.
Tehnika ščetkanja
Preden začnemo z umivanjem otrokovih zobk, mu omogočimo kar se da pokončen in čim bolj vzravnan položaj. Pred začetkom umivanja vedno najprej zmočimo ščetko. V usta s krtačko vstopamo od strani, nikoli od sredine in vedno s hrbtnim delom krtačke. Umivanje začnemo na zunanji strani zob, in sicer ščetkamo od zgoraj navzdol in od spodaj navzgor. Nato preidemo na ščetkanje notranje strani zob in na koncu še ščetkamo zobne ploskve. Vsi zobje morajo biti natančno očiščeni, tudi v najbolj skritih kotičkih.
Pravilna tehnika čiščenja zob pomeni natančno sistematsko delo. Očistiti moramo vse površine zob, zato je najbolje, da se držimo določenih pravil:
- S ščetkanjem zob začnemo ob zadnjem zobu na zunanji (lični) strani in čistimo samo v smeri od dlesni proti zobu ter tako potujemo do drugega konca zobnega loka.
- Nadaljujemo s ščetkanjem na istem zobu z notranje (ustne) strani in znova potujemo na drugi konec zobnega loka.
- Na koncu očistimo ugrizne ploskve.
- Postopek ponovimo v obeh čeljustih.
Ključni vidiki ustne higiene skozi otroštvo
Ustrezne ustne in zobne higiene se je treba naučiti, zato je treba začeti že s prvim mlečnim zobkom. Poleg tega, da poskusite čim bolj omejiti sladkor v prehrani in z otrokom redno obiskujete zobozdravnika, je vsakodnevno umivanje zob pri otrocih in dojenčkih nadvse pomembno - le tako lahko zdravi mlečni zobje tvorijo dobro osnovo za stalne zobe.
Od 3. do 7. leta starosti: Do tretjega leta starosti naj starši prevzamejo umivanje zob. Otroke v četrtem letu lahko počasi uvajamo v samostojno umivanje. Do sedmega leta naj poleg samostojnega umivanja zobe še vedno umivajo tudi starši ter umivanje preverjajo vse do enajstega leta. Otroci potrebujejo pomoč pri umivanju zob dokler ne razvijejo fine motorike, kar je po navadi do 8 ali 9 leta. Otrok naj si sam umije zobe, nato pa preverite, kako si je očistil in popravite, kjer je še potrebno. Če jih nimate možnosti umiti, jih vsaj izplaknite z vodo.
Od 7. do 14. leta starosti: Otrok ima mlečne zobe od 7 do 12 let, nato jih nadomestijo stalni. V tem času je pomembno, da za mlečne zobe dobro skrbimo, da jih lahko v naravnem vrstnem redu nadomestijo ustrezni stalni zobje. Če vaš otrok izgubi mlečni zob zaradi kariesa ali poškodbe, obstaja velika verjetnost, da bo prišlo do nepravilnega premika stalnih zob. Zaradi tega bo v prihodnosti potrebno ortodontsko zdravljenje. Pri tej starosti otroka spodbudite k samostojnemu ščetkanju zob. Pokažite mu pravilno tehniko in poskrbite, da ščetkanje dvakrat dnevno postane navada. V večini primerov pa otroci pri tej starosti še vedno potrebujejo pomoč staršev. Nadzorovano umivanje zob je pomembno in zaželeno do pubertete. Zobe čistite najmanj dvakrat na dan - zjutraj in zvečer, še boljše pa je, če jih umivate tudi po vsakem obroku. Nikoli ne izpustite umivanja pred spanjem! Otrok po umivanju zob zvečer ne sme nič več jesti ali piti, razen vode.
Od 14. do 20. leta starosti: Mladostniki imajo že vse stalne zobe, izraščajo jim sedmice in nekaterim tudi osmice - modrostni zobje. Zobe je potrebno čistiti najmanj dvakrat na dan in če se le da po vsakem obroku. Ko nimate možnosti, da si umijete zobe, si usta vsaj izplaknite z vodo. Zobna pasta v tem obdobju je ista kot za odrasle - s 1450 ppm fluora.
Prehrana in ustna higiena
Otroci naj uživajo čim bolj pestro in uravnoteženo prehrano, ki naj bo raznovrstna z veliko zelenjave in sadja. Izogibajte se čim bolj sladki in »lepljivi« hrani, kot so na primer čips, čokoladne kroglice za v mleko, bomboni. Pijejo naj vodo, ali nesladkan čaj. Ne pretiravajte s soljo in začimbami. Pomembno je, da otroku ponujate čim manj sladkih pijač in sladkarij. Navadite ga piti vodo!
Ko so prvi zobki v ustih, je že čas za obisk pri zobozdravniku. Redno prihajajte z otrokom na kontrolne preglede k zobozdravniku. Otrok se bo navadil na zobozdravniški tim in ordinacijo, sprejel bo skrb za zobe kot pomemben del skrbi za zdravje, hkrati pa bodo morebitne spremembe pravočasno odkrite.
Pogoste spremembe v ustni votlini, ki potrebujejo obravnavo pri zobozdravniku v tem obdobju so: karies (zobna gniloba), vnetje dlesni, poškodbe, spremembe ugriza in razvoja čeljusti zaradi razvad ali dednih predispozicij. Pazite na razvade! Dudo in stekleničko ponudite čim manjkrat in ju ukinite do drugega leta starosti.
Kako narediti umivanje zob prijetno?
Umivanje zob pri otrocih je za mnoge starše izziv. Predvsem dojenčki in malčki pogosto ne marajo ščetke v ustih, umivanje pa se pogosto sprevrže v bitko ter konča v solzah in kričanju. Vendar je ustrezna ustna higiena pri mlečnih zobeh odločilna za kasnejše zdravje zob in celotne ustne votline. Za vas smo zbrali sedem nasvetov, s katerimi bo umivanje zob najmlajših postalo prijetnejše opravilo:
- Igra in zabava: Uporabite otroške pesmice, aplikacije ali ustvarite igrive zgodbe, kjer zobna ščetka "spregovori" ali "preganja pošasti kariesa". Ponudite otroku dve zobni ščetki - eno naj drži in se z njo igra, medtem ko mu vi z drugo umivate zobe.
- Prilagodite se otroku: Orientirajte se po otrokovih znakih dobre volje in sodelovanja. Pomembno je le, da tekom dneva ne pozabite na umivanje zob.
- Vključite otroka v odločitve: S katero ščetko si želi danes umivati zobe? Kje bi si jih raje umil - v kopalnici, svoji sobi ali na balkonu? Tako otroci spoznajo, da umivanje zob ni predmet razprave, lahko pa o marsičem odločajo sami.
- Nagrade in motivacija: Zobna ščetka v najljubši barvi, otroška ura, ki odšteva čas, ali zanimiva knjiga ali igrača, ki se uporablja samo med ritualom umivanja zob, lahko pripomorejo k spremembi.
- Vzajemno umivanje: Sklenite dogovor, da najprej otrok umije zobe mami ali očetu, nato pa lahko starši poskrbijo za otroške zobe. To je lahko tudi odličen način učenja.
- Bodite zgled: Starši in otroci naj vsaj enkrat na dan umivajo zobe ob istem času. Tako otroci že zgodaj spoznajo, da je umivanje zob pomembna vsakodnevna rutina.
- Redni obiski zobozdravnika: Zgodnje seznanjanje z zobozdravniškim timom in ordinacijo otroku pomaga sprejeti skrb za zobe kot pomemben del skrbi za zdravje.
Skozi celotno otroštvo je pomembna skrb za zdravo prehrano, omejevanje vnosa sladkorja in sladkih pijač ter redna ustna higiena. Z vztrajnostjo in potrpežljivostjo lahko ustvarite prijeten ritual, ki bo vašemu otroku zagotovil zdrave zobe skozi vse življenje.