Ko mladi starši pestujejo svojega novorojenčka, jim mnogokrat ostali svetujejo, da naj tega ne počnejo prepogosto, ker bi se otrok lahko preveč navadil na nošenje in se ne bo znal uspavati sam. A resnica je, da ko otroka nosimo, mu s tem zagotavljamo varnost v tujem, (še) neznanem okolju. "Dojenčke, mlajše od štiri mesece, je treba držati na način, ki ga potrebujejo, da bi jih lahko uspavali," je dejala Satya Narisety, profesorica na oddelku pediatrije na Univerzi Reuters. Vseeno pa je treba dojenčka po tem, ko zaspi, v posteljico položiti na hrbet. To je najvarnejši način za spanje. "Po treh ali štirih mesecih otrokove starosti pa se že razvijejo bolj redne navade spanja in otrok je sposoben prespati večji del noči. Zato takrat kot starš ocenite, ali je spanje v vašem naročju še vedno najboljša izbira zanj," je svetovala strokovnjakinja. "Vsak otrok in vsaka družina se razlikuje," je še dodala.
Pestovanje dojenčka pa je lahko tudi eden izmed načinov za navezavo tesnejšega stika med dojenčkom in očkom. Kadar mama ali oče hodita z dojenčkom v naročju, ga znani ritem pozibavanja spomni na obdobje iz maminega trebuščka, zato se tako hitro pomiri. Obenem, ko dojenček položi glavo na materine prsi, sliši bitje njenega srca, ki ga pozna še iz trebuha, zato se počuti varnega. Pomemben biološki mehanizem, ki ureja tudi dojenčkovega, je tudi materino ritmično dihanje. Pestovanje dojenčka pa je lahko tudi eden izmed načinov za navezavo tesnejšega stika med dojenčkom in očkom. Če očka pri tem nežno mrmra ali brunda, ta predel vibrira in je lahko to čudovit način, kako uspavati dojenčka. Ne le da dojenčki slišijo brundanje, ampak se na tem predelu očkovega telesa odlično prenašajo vibracije k dojenčkovi glavici.
Nošenje pa je še posebej primerno za dojenčke, ki so bolj zahtevni, imajo kolike in zelo veliko jokajo. Znanstvene raziskave so pokazale, da otroci, ki jih starši pogosteje nosijo, jokajo celo za polovico manj.
Pravilno nošenje: Ključ do varnosti in udobja
Pomembno je le, da je nošenje pravilno. Nekaj dni starega dojenčka vedno nosite tako, da leži in ima podprto glavico in hrbet. Če ima dojenček težave s telesnim razvojem, vas bodo pravilnega nošenja in ravnanja z dojenčkom (handlinga) naučili usposobljeni strokovnjaki.
Razumevanje dojenčkovih potreb po spanju
"Vendar pa je treba pri otroku usvojiti spalne navade, še preden ta shodi," je opozorila strokovnjakinja. "Za njegov razvoj je pomembno, da se zna umiriti in zaspati sam," je še dodala. Ko se otrok sredi noči prebudi in ponovno zaspi brez vaše pomoči, usvoji veščino, ki mu bo tudi kasneje prišla zelo prav. In bodite brez skrbi, tudi to se bo slej ko prej zgodilo. Profesorica Narisety je tudi sama mama in zagovarja Ferberjevo metodo, po kateri starši otroka sredi noči ob prebujanju potolažijo, a ga pri tem pustijo v njegovi posteljici in ga ne vzamejo k sebi v posteljo. Na ta način mu pomagajo razvijati sposobnost za samoumirjanje. Pri spanju zelo pomaga rutina, ki naj vsebuje kopanje, preoblačenje v sveži pižamico, branje knjige in nato spanje. Če ima otrok težave s spanjem, se o tem posvetujte tudi s pediatrom, saj obstaja verjetnost kakšnih zdravstvenih težav, kot je recimo refluks.
Več kot 30 % vprašanj, ki jih starši zastavljajo strokovnjakom za vzgojo in spanje, je povezanih z uspavanjem dojenčkov in otrok. Vsaka družina ima svoj edinstven izziv, zato je pomembno pristopiti k reševanju težav individualno.
Biološki ritmi in uspavanje
Kadar telo preide v disregulacijo, mi preko zrcalnih nevronov to zaznamo, in to neprijetnost brez, da bi se tega zavedali, želimo sprostiti. Torej otrokov rdeči levček v nas vzbudi našega rdečega levčka, saj smo ljudje v konstantni interakciji preko zrcalnih nevronov. V času starševstva oziroma bolj natančno že v času nosečnosti se naše možganske strukture prilagodijo tako, da otroka veliko bolj zaznamo in čutimo. V primeru, da smo ob uspavanju dojenčka ali uspavanju otroka starši v rdečem levčku otrok, ne bo zaspal. Vem, da je to veliko lažje napisati, ko izvesti … izkušnje me učijo, da bo otrok zaspal, ko bom jaz umirjena. Otrok zaradi nezrelih možganov ob uspavanju ne more sam prehajati iz rdečega levčka v zelenega levčka. Če čutite, da se ob interakciji z otrokom zelo pogosto odziva vaš rdeči levček, da se ne vi ne otrok ne morete umiriti, vam priporočam, da poiščete pomoč v psihoterapiji. To ne pomeni, da je z vami kaj narobe ali da ste zaradi tega slabi starši. Žal je starševstvo konstantno prehajanje med različnimi stopnjami regulacije in naši otroci nas pravzaprav učijo dihati, spuščati in sprejemati življenje bolj pristno in čuječe.
Kako pravilno nositi novorojenčka v nosilki | Osnove nošenja dojenčka, avtorica Baby Tula
Razumevanje živčnega sistema in uspavanja
Naš živčni sistem ves čas prehaja med vsemi tremi stresnimi odzivi (parasimpatični, simpatični, zmrznjenost) brez, da se tega zavedamo. Ob aktivaciji stresnega odziva se naše mišice zakrčijo, pojavi se črno-belo razmišljanje, srce nam hitreje bije, dihanje je hitrejše in bolj plitko. Vse to nam je v preteklosti pomagalo preživeti, nam pa ne kaj prida koristi, kadar želimo otroka pospremiti v spanje, saj v času, ko smo v preteklosti bežali pred plenilcem, to ni bil čas za spanje. Vzemimo Levčka (ta predstavlja nas ali vašega otroka), ki je pred mnogimi leti neobremenjeno raziskoval okolico. Kadar smo v dobri koži, umirjeni, spočiti smo v parasimpatičnem živčnem sistemu (v nadaljevanju PSŽ), isto velja za otroka. Kadar naš živčni sistem zazna, da ni varno, takrat preidemo v simpatični živčni sistem - boj ali beg (v nadaljevanju SŽS). Upoštevajte, da telo ne loči, ali "beži pred plenilcem" ali v telesu uravnava biološke mehanizme, ki niso v homeostazi. Kadar smo mi neprespani, lačni, preveč stimulirani … Itd, je to za telo znak, da aktivira stresni odziv. Ko pa se ne moremo ne boriti ali zbežati, zmrznemo.
Pogosto v svoji psihoterapevtski praksi opažam, da klienti zmrznejo, ko se otrok razvojno primerno odzove na bes ali jezo tako, da jo eksternalizira. Starš se pa pogosto zaradi svojih izkušenj, nasilja v družini, eksternalizacijskega izražanja jeze ali besa bližnjih otrokovega odziva ustraši in gre ali v boj z otrokom ali pa zmrzne in nastane krog, da v odnosu z otrokom »hodi po prstih«. Največkrat se pri uspavanju to kaže tako, da so večeri pospremljeni z bitkami med otrokom in staršem ali se uspavanje zelo zavleče, ker je starša nezavedno strah otrokove reakcije.
Veliko se govori in piše o znakih zaspanosti in iz izkušenj dela s starši opažam, da starši pogosto zamenjujejo disregulacijo z zaspanostjo. Ne vsaka disregulacija pomeni zaspanost. Naslednjič, ko boste pri otroku opazili znake, ki jih povezujete z zaspanostjo, boste v sebi opazili nemir, vaše telo bo želelo sprostiti ta nemir, saj sta z otrokom v navezi preko zrcalnih nevronov (njegov rdeči levček aktivira vašega rdečega levčka). Takrat se za sekundo ustavite in naredite nekaj globokih vdihov in izdihov in samo radovedno opazujte, kaj otrok sporoča. Kadar se nam aktivira rdeči levček, takrat izgubimo sposobnost, da na neki izziv pogledamo širše. V sebi naredite nekakšno mentalizacijo, kaj otrok želi sporočiti, mogoče je res zaspan, lahko pa je samo preveč stimuliran. Mogoče potrebuje, da zamenjata prostor. Seveda pa so to lahko tudi znaki, da je zaspan. Otrok gre čez različne stopnje, najprej kaže začetne znake disregulacije živčnega sistema, ki se stopnjujejo. Otroka bomo veliko lažje uspavali, ko bo v oranžnem območju kot v zelo konkretnem rdečem območju. V naslednjih dneh samo opazujte, kakšne znake otrok sporoča, ko je disreguliran in bodite do njih čuječi. Če boste zaznali, da določeni znaki kažejo na zaspanost, poskušajte otroka uspavati, preden pride v rdeče območje in opazujte, kaj se zgodi. Tudi odrasli stopamo čez različne stopnje v enem dnevu in sama pri sebi opažam, da ko ne skrbim zase in svoje potrebe, da postanem jezna, tečna, razdražena … čez čas se mi pojavijo glavoboli, bolečine v hrbtu in počasi stremim k izčrpanosti in izgorelosti. Otrok pa ima še nezrele možgane in hitreje prehaja in tudi kaže različne stopnje disregulacije, saj za samoregulacijo teh stopenj nima še zrelih možganov in pravzaprav potrebuje, da pride v zelenega levčka našo pomoč.
Vpliv okolja in rutin na spanje
Različne elektronske naprave so nepogrešljiv del sodobnega življenja in tudi zelo uporabno orodje, ki nam zelo olajša in obogati naš vsakdan. Žal pa je pretirana uporaba elektronskih naprav lahko vodi do težav z uspavanjem, posebej če smo pred spanjem izpostavljeni modri svetlobi.
Nekoč mi je mamica, pri kateri smo delali na skrajševanju uspavanja otroka, brez da bi kar koli vedela o spanju, rekla, da otrok ne zaspi, kot da bi ga čez nekaj časa zajel »drugi veter«. Drugi veter (ali tretji veter, četrti veter Itd.) je pogovorno ime za znanstveni izraz območje vzdrževanja budnosti, ki je pojav spanja, pri katerem oseba po daljšem obdobju budnosti začasno preneha čutiti zaspanost, otroci postanejo hiperaktivni, kar pogosto povzroči, da otrok težko zaspi. Pri dojenčkih in otrocih to povzroči daljše uspavanje dojenčka ali daljše uspavanje otroka. Območje vzdrževanja budnosti pred spanjem je normalen pojav delovanja cirkadianih ritmov, ki traja 2 do 3 ure, v tem času smo manj nagnjeni k temu, da bi zaspali. Pri dojenčkih in otrocih čezmerna budnost ali stimulacija, ki ju povzroči drugi veter, lahko povzroči težave z uspavanjem, majhni dojenčki gredo tudi pogosto zaradi nezrelosti živčnega sistema ob tem v krčevit jok. Območje zadrževanja budnosti v prvih mesecih, ko se biološka ura pri dojenčkih šele soustvarja, povzroči, da je dojenček proti večeru zelo razdražen, nekateri dojenčki se želijo bolj dojiti, ker tako umirjajo svoj živčni sistem. Moja izkušnja je taka, da je bil v tem obdobju sin zelo buden, razdražen in ni ga bilo mogoče uspavati, hčerka pa je zelo jokala.
Ko pozno popoldne preide v večer, lahko spremembe ravni svetlobe stimulirajo suprahiazmatsko jedro v možganih, da spodbudi signal vzburjenja v možganih. Približno ob 22.30 uri - pri odraslih! (odvisno od dejavnikov, vključno z letnim časom in stanjem posameznika), melatonin - hormon, odgovoren za pripravo telesa na spanje, doseže vrhunec; v tem času se lahko pojavi drugi veter, če se oseba upira spanju ali ne zaspi pred vrhuncem melatonina. Zaradi tega smo lahko bolj sočutni, ko otroku pomagamo v spanje, on pa je pred tem bolj razdražen, jokav ali hiperaktiven. Tega ne dela zavestno, ampak njegovo telo ustvarja določene procese, ki jih zaradi nezrelih možganov ne more uravnavati. Tudi starši smo zaradi območja vzdrževanja budnosti manj potrpežljivi, bolj občutljivi na kričanje svojih otrok … Itd. Če opazite, da se pri otroku zgodi drugi, tretji "veter" vzdrževanja budnosti in je uspavanje dojenčka ali uspavanje otroka zaradi tega daljše, ga poskušajte prej uspavati. Opazujte znake, ki vam jih sporoča, da ne gre v preutrujenost. V primeru, da otrok dolgo ne zaspi in predvsem asociira spanje z neko neprijetnostjo, se pojavljajo bitke pred spanjem, lahko poskusite metodo »bedtime fading« tako, da z določenimi tehnikami otroka pripravite na zgodnejšo uro nočnega spanja.
Nasveti za mirno noč
Za dober spanec vašega malčka naj bo prostor najprej miren in temen. Majhni rituali in navade lahko zelo pomagajo. Ker dojenček ve, kaj ga čaka, ga to pomiri in spanec je boljši. Sledite praktičnim nasvetom in predlogom, da bo spal kot na oblaku. ☁ Tako bo tudi uspavanje dojenčka lažje. Skupni trenutki in crkljanje so zelo pomembni, saj krepijo vez med vami in malčkom. Ko pa gre za spanje, je dobro, da se dojenček postopoma navadi na spanje brez vaše bližine. Za uspeh je koristno začeti zgodaj.
Da se bo uspavanje dojenčka razvijalo čim bolj mirno, ga prestavite v posteljico takrat, ko postane zaspan. Najbolje je, da to storite takoj po običajnem ritualu pred spanjem. Ko je malček že v posteljici, se uprite želji, da bi še malo držali te drobne ročice, in se izognite fizičnemu stiku, kolikor je mogoče. Cilj je, da se otrok umiri sam. Seveda ga lahko medtem še vedno nežno spodbujate, ko tone v spanec. 🥰 Ne pozabite - dojenčki se morajo najprej naučiti ritma spanja, zato so začetni poskusi učenja lahko zahtevni. Ostanite potrpežljivi, s časom bo lažje. Vsak otrok ima svoj značaj in potrebe ter se različno odziva na signale iz okolja. Vse to lahko vpliva na obnašanje pred spanjem. Če si vzamete čas za opazovanje malčka in preizkusite različne metode, boste našli pravo rešitev za vaju. Nekateri dojenčki zaspijo takoj, drugim pa koristi še nekaj vaje, da mirno prespijo celo noč.
Če vaš mali zaklad ponoči večkrat prebudi in ne veste, kako ga ponovno uspavati:
- Ugasnite luči ali uporabite otroške nočne lučke.
- Ponoči govorite tiho in pomirjujoče.
- Najhitreje zaspi tam, kjer spi običajno. Če je mogoče, ga pustite v posteljici.
- Ponoči poskrbite le za najnujnejše, npr. za menjavo plenice ali hranjenje.
- Gibajte se počasi in brez naglice.
- Izogibajte se nočni igri.
Držite se zlatega pravila: zanašajte se na svoje izkušnje - kmalu boste vedeli, kaj je dobro za vašega otroka. In ko je težko, si zapomnite, da ni še bilo dojenčka, ki se ne bi naučil spati.
Vpliv prehrane in drugih dejavnikov na spanje
Čarobna hrana, ki naj bi otroku omogočila, da bo dlje in bolje spal, ne obstaja. Lahko bi vam v prispevku nanizala morje raziskav, kako hranila, minerali … Itd. vplivajo na spanje, ampak moramo se zavedati, da te raziskave raziskujejo samo korelacije. Če vaš otrok nima pomanjkanja železa, kar pri nas pediatri preverjajo in se to pogosto kaže kot sindrom nemirnih nog ali otrok nima določene alergije, intolerance na določeno hrano, je malo verjetno, da bo zaužita hrana čudežno zmanjšala pogosto zbujanje ali dolgo uspavanje dojenčka ali uspavanje otroka. Ponujanje različnih zvarkov za skrajševanje uspavanja ali zmanjševanja pogostega zbujanja dojenčkov največkrat meri svojo učinkovitost v placebo učinku. Pogosto se pri tem mama umiri in to vpliva na spanje in uspavanje.
Čeprav ni nobenega dokaza, da bi določena živila omogočila daljše neprekinjeno spanje, določena živila pomagajo ali zavirajo proces uspavanja. Triptofan je aminokislina, ki deluje kot predstopnja serotonina, prenašalca med živčnimi celicami, ki uravnava razpoloženje in zmanjšuje anksioznost oziroma strah in napetost. Iz serotonina nastane melatonin, ki je hormon spanca. Na našo budnost in željo po spanju poleg 24-urnega cirkadianega ritma vpliva tudi spalni pritisk. Večji kot je ta pritisk, bolj smo zaspani. Kofein deluje tako, da v telesu premaga adenozin, kemično snov, ki nam daje signal, da smo zaspani. Prilepi se na receptorje v možganih, in ko jih zasede, jih blokira oz. onesposobi. Kofein ni prisoten le v kavi, najdemo ga tudi v čaju, energijskih pijačah, temni čokoladi, čokoladi, sladoledu in nekaterih zdravilih (npr. za shujšanje ali proti bolečinam). Upoštevajte, da vsi produkti, ki vsebujejo čokolado ali vsebnost kakava, vsebujejo tudi kofein. Telo potrebuje 6 ur, da razgradi učinke, ki jih je kofein pustil na telo. Iz tega lahko izpeljemo, da imajo omenjeni produkti z vsebnostjo kofeina pomembno vlogo pri dolgem uspavanju.
Uporaba nosilke kot orodje za uspavanje
Uporaba nosilke je lahko izjemno koristna pri uspavanju dojenčka, saj nudi občutek bližine, varnosti in ritmičnega gibanja, ki spominja na čas v maternici.
Ko imate otroka v nosilki, ga nežno pozibavajte. Znanstveno je dokazano, da ritmično gibanje in bližina pomagata umiriti dojenčkov živčni sistem in ga pripraviti na spanje. Če otrok jokca ali je nemiren, ga lahko nežno zibate v nosilki, medtem ko opravljate lahka gospodinjska opravila ali se sprehajate.
Nekateri dojenčki se najbolje uspavajo ob zvokih, kot je mrmranje ali nežno brnenje starša. Ko je otrok v nosilki, lahko starš nežno mrmra ali brne, kar lahko ustvari vibracije, ki pomagajo pri uspavanju.
Pomembno je, da je nošenje v nosilki ergonomsko. To pomeni, da je otrokov hrbet dobro podprt, nogice so v pravilnem položaju (položaj žabice ali črke M), kolena so v višini bokov ali višje. Ergonomsko nošenje zagotavlja, da je otroku udobno in da se njegov razvoj telesa spodbuja na pravilen način.
Nosilke za različne potrebe in starosti
Obstaja več vrst nosilk, ki so primerne za različne starosti in potrebe dojenčkov in staršev.
- Elastični trak (npr. Boba wrap): Idealen za novorojenčke, saj omogoča tesen objem in nudi podporo glavi in vratu. Trakovi omogočajo tri plasti materiala, kar je pozimi še posebej priročno za ohranjanje toplote.
- Mehke strukturirane nosilke: Te nosilke nudijo več opore in so primerne za dojenčke, ki že sami sedijo. Omogočajo nošenje spredaj in na hrbtu, kar je priročno za daljše sprehode ali nošenje težjega otroka.
- Kompaktne nosilke (npr. zložljive): Te nosilke so lahke in se zložijo same vase, kar jih naredi idealne za potovanja, izlete ali situacije, ko jih potrebujete le občasno.
Pri izbiri nosilke je pomembno upoštevati otrokovo težo in razvojno stopnjo, pa tudi udobje starša.
Nošenje pozimi in v posebnih okoliščinah
Pri nošenju pozimi je pomembno, da otroka in sebe ustrezno oblečete. Otroka lahko nosite pod svojimi vrhnjimi oblačili, saj ga s svojo telesno temperaturo grejete. Tesno ob staršu je najbolje zaščiten pred nizkimi temperaturami in zunanjimi vplivi. Pozorni bodite na zaščito okončin, ki gledajo iz nosilke, in redno preverjajte otrokovo telesno temperaturo (najlažje na zatilju). Posebna oblačila za nošenje ali vaša jakna lahko pomagata pri dodatni zaščiti.
V primeru prehlada pri dojenčku lahko nošenje pomaga pomiriti otroka, obenem pa vam omogoča, da se hitreje odzovete na njegove potrebe, saj je otrok blizu. Stik kože na kožo pri majhnih dojenčkih pripomore k uravnavanju telesne temperature, kar je še posebej koristno med boleznijo.
Dolgoročni vpliv nošenja na razvoj otroka
Nošenje ni le način za uspavanje ali pomiritev otroka, ampak tudi pomemben element za njegov razvoj. Znanstveno zasnovan pogled na položaje nošenja otrok poudarja pomen ergonomskega položaja, ki podpira zdrav razvoj hrbtenice in kolkov.
Nošenje otroka, obrnjenega proti staršu, je v prvih mesecih življenja idealno, saj otrok lahko vidi obraz starša, kar je ključno za socialni in čustveni razvoj. Ko otrok postane starejši in bolj radoveden, lahko postopoma preidete na nošenje obrnjeno naprej, vendar le za krajši čas in ob upoštevanju varnostnih ukrepov.
Kljub morebitnim nasvetom, da bi se otrok lahko preveč navadil na nošenje, raziskave kažejo, da pogostejše nošenje vodi k manj jokanja in boljšemu počutju otroka. Ključno je, da starši opazujejo svojega otroka, uskladijo položaj nošenja z njegovo razvojno fazo in uporabljajo razum ter svojo starševsko intuicijo. Nošenje krepi vez med staršem in otrokom ter omogoča bolj čuječe in pristno sobivanje.