Rak materničnega vratu (RMV) predstavlja resno grožnjo ženskemu zdravju, vendar pa je v primerjavi z drugimi vrstami raka izjema, saj o njem vemo dovolj, da lahko preprečimo skoraj vsak nov primer te bolezni. Ključ do zgodnjega odkrivanja in učinkovitega preprečevanja ležijo v rednih preventivnih ginekoloških pregledih in izvajanju PAP-testa, ki ga slovenski ginekologi izvajajo že od leta 2003. Ta članek podrobno raziskuje pomen PAP-testa, kako deluje, kaj pomenijo rezultati in kako se vklaplja v širši kontekst preventive pred rakom materničnega vratu, vključno z vlogo HPV-cepljenja in programom ZORA.
Kaj je PAP-test in zakaj je pomemben?
PAP-test, znan tudi kot Papanicolaujev test ali test PAP, je osnovna presejalna preiskava za zgodnje odkrivanje predrakavih in začetnih rakavih sprememb na materničnem vratu. Gre za enostaven in neboleč odvzem brisa celic z materničnega ustja (cerviks) med rutinskim ginekološkim pregledom. Ta postopek je ključnega pomena, saj zgodnje predrakave spremembe običajno ne povzročajo simptomov, kar pomeni, da se ženske ginekologu pogosto zglasijo šele, ko je bolezen že napredovala.
Postopek odvzema brisa vključuje nežno drgnjenje površine in vhoda v maternično ustje z leseno lopatko in krtačko, s čimer se pridobi vzorec celic. Te celice se nato nanesejo na objektno stekelce, pripravijo za obarvanje in pregledajo pod mikroskopom v citopatološkem laboratoriju. Z odvzemom brisa pri sicer zdravi ženski, ki je brez simptomov, lahko odkrijemo zgodnje predrakave spremembe, ki jih je nato mogoče uspešno zdraviti. S pravočasnimi posegi lahko preprečimo razvoj raka.
Program ZORA in presejalni programi
V Sloveniji je bil leta 2003 v sodelovanju ginekologov, citopatologov in onkologov vzpostavljen presejalni program za Zgodnje Odkrivanje predrakavih in RAkavih sprememb na materničnem vratu, imenovan ZORA. Glavni namen programa ZORA je s pregledovanjem zdravih žensk pravočasno odkriti tiste, ki imajo predstopnjo ali začetno stopnjo raka materničnega vratu. Ženske, ki redno hodijo na presejalne preglede, imajo kar 70-80 % manjšo verjetnost, da bodo kdaj zbolele za rakom materničnega vratu.
Priporočilo je, da bi spolno aktivne ženske obiskovale ginekološke preglede vsako leto. Vendar pa smernice programa ZORA, ki temeljijo na znanstvenih dokazih, določajo tudi pogostost pregledov glede na izvide. Za ženske, ki vstopajo v program ZORA ali se vanj vračajo po večletnem presledku, se priporočata prva dva presejalna pregleda v razmiku enega leta, nato pa nadaljnji pregledi na vsaka tri leta. Seveda pa se ženska lahko kadarkoli obrne na ginekologa, če ima težave, ne glede na izvid presejalnega brisa.
Razumevanje rezultatov PAP-testa
Rezultati PAP-testa se običajno ocenijo v petih razredih, od PAP I do PAP V, čeprav se je klasifikacija leta 2006 posodobila, da bi olajšala odločanje o nadaljnji obravnavi. Številke na citološkem izvidu so šifre, ki predstavljajo celične spremembe, in niso nujno povezane s stopnjo patoloških sprememb, zato same po sebi ne povedo, kako hude so spremembe. Namenjene so predvsem računalniški obdelavi podatkov.
- Negativni izvid (PAP I, PAP II ali A): To pomeni, da so celice v brisu normalne ali imajo le vnetne spremembe (neneoplastične spremembe), ki niso nevarne za nastanek raka materničnega vratu. Pri ženskah z negativnim izvidom je priporočen ponoven presejalni pregled čez tri leta. V Sloveniji je pri približno 95 % žensk, ki redno hodijo na presejalne preglede, izvid brisa materničnega vratu negativen.
- Patološki izvid (PAP III, PAP IV, PAP V ali C): To pomeni, da so celice v brisu spremenjene. Ti izvidi se nadalje delijo glede na vrsto in stopnjo sprememb. Pomembno je poudariti, da pozitiven test PAP še ne pomeni raka! Rak materničnega vratu napreduje zelo počasi, kar omogoča zgodnje odkrivanje in zdravljenje predrakavih sprememb.
Patološki izvidi se nadalje delijo:
- Blage celične spremembe (nizka stopnja):
- ASC-US (Atipične Ploščate Celice, Neopredeljene): Blage spremembe v celicah materničnega vratu.
- LSIL (Ploščatocelična Intraepitelijska Lezija Nizke Stopnje): Zgodnje spremembe, ki jih pogosto povzroča okužba s HPV in običajno izzvenijo same od sebe.
- AŽC-N (Atipične Žlezne Celice, Neopredeljene): Redek izvid, ki kaže na blage spremembe v materničnem kanalu, kjer je zanesljivost brisa manjša, zato so potrebni dodatni postopki.
Pri izvidih nizke stopnje je običajno priporočen kontrolni ginekološki pregled čez šest mesecev, s ponovnim odvzemom brisa materničnega vratu in/ali brisa za triažni test HPV. Večina blagih sprememb v tem času spontano izzveni.
- Hujše celične spremembe (visoka stopnja):
- ASC-H (Atipične Ploščate Celice, pri katerih ni mogoče izključiti sprememb Visoke Stopnje): Kaže na resnejše spremembe, ki zahtevajo nadaljnjo obravnavo.
- HSIL (Ploščatocelična Intraepitelijska Lezija Visoke Stopnje): Resnejše spremembe, ki so pogosto povezane z večjim tveganjem za nastanek raka materničnega vratu.
- AIS (Adenokarcinom in situ): Hude spremembe žleznih celic.
Pri teh izvidih se praviloma priporoča kolposkopija (podrobnejši pregled materničnega vratu z mikroskopom) in zdravljenje, če je potrebno. V primeru sprememb visoke stopnje (CIN 2, CIN 3 ali AIS) se praviloma zdravi, saj te spremembe lahko napredujejo v raka.
Vloga HPV-testa in cepljenja
Humani papiloma virus (HPV) je skupno ime za družino virusov, ki okužijo človeške celice kože in sluznic. Obstaja več kot 200 različnih podtipov HPV, od katerih je okoli 13 visokorizičnih genotipov, ki lahko povzročajo raka materničnega vratu. Dolgotrajna okužba z vsaj enim od teh visoko rizičnih genotipov je nujen vzrok za nastanek RMV.
Triažni test HPV je namenjen odkrivanju prisotnosti visokorizičnih HPV. Negativen rezultat triažnega testa HPV pomeni manjše tveganje za razvoj RMV, kljub začetnim patološkim spremembam v brisu materničnega vratu, in omogoča varno vrnitev v redno presejanje na tri leta. Pozitiven rezultat triažnega testa HPV pa ne pomeni nujno predrakavih sprememb ali raka, temveč povečano ogroženost in potrebo po dodatni diagnostiki.
V Sloveniji sta registrirani dve cepivi proti HPV: dvovalentno (proti HPV tipa 16 in 18) in štirivalentno (proti HPV tipa 16, 18, 6 in 11). Cepivo je najbolj učinkovito, če je opravljeno pred prvo spolno okužbo, zato je od šolskega leta 2009/2010 v Sloveniji na voljo brezplačno cepljenje za deklice, stare 11 ali 12 let. Od leta 2021 je brezplačno cepljenje na voljo tudi dečkom. Kljub cepljenju pa je treba zaradi dejstva, da se v 30 % primerov RMV razvije iz drugih genotipov HPV, nadaljevati s preventivnimi ginekološkimi pregledi. Cepljenje proti HPV lahko prepreči okoli 50-80 % predrakavih sprememb materničnega vratu visoke stopnje in okoli 70-90 % raka materničnega vratu, poleg tega pa zmanjšuje tudi delež drugih s HPV-povezanih predrakavih in rakavih sprememb.
Večina ljudi se s HPV okuži vsaj enkrat v življenju
PAP-test in nosečnost
Vprašanje, ali je mogoče zanositi s spremembami PAP C(3) in virusom HPV, je pogosto. Ginekologi poudarjajo, da spremembe v okviru citološkega pregleda brisa PAP same po sebi nimajo vpliva na sposobnost zanositve. Če ginekolog meni, da je potreben poseg za odstranitev sprememb, bi bilo nosečnost smiselno odložiti za nekaj mesecev po posegu. Če pa sprememb ni treba odstraniti, ker so pod nadzorom, lahko nosečnost poteka normalno, saj se bo težava verjetno razrešila po porodu, spremembe na nosečnost pa ne vplivajo.
Ob prvem ginekološkem pregledu v nosečnosti se običajno odvzame PAP-test. Če je izvid PAP III (sumljiv), se priporočajo redne kontrole brisa in kolposkopske kontrole materničnega vratu. V primeru dvoma o invazivnosti karcinoma se lahko opravi biopsija tudi med nosečnostjo. Po porodu, običajno šest tednov po njem, je potreben ponoven odvzem brisa, kolposkopija in morebitna biopsija. Skrbno nadzorovanje med nosečnostjo zagotavlja, da lahko počakamo na dokončno zdravljenje po porodu brez nevarnosti za nadaljnji razvoj bolezni.
Priprava na PAP-test
Za natančen odvzem brisa materničnega vratu ni posebnih priprav, razen običajnih higienskih postopkov. Svetuje se, da dan pred odvzemom brisa ne uporabljate kemičnih sredstev za preprečevanje nosečnosti (kreme, pene, kondomi s spermicidi), saj lahko vplivajo na izvid. Prav tako se pregleda ne priporoča v času menstruacije, saj kri otežuje ocenjevanje celic v laboratoriju. Izjema je, če sumite, da krvavitev ni redna menstruacija. Za natančne rezultate se 48 ur pred testom odsvetuje izpiranje, uporaba tamponov ali nanašanje vaginalnih krem ali zdravil.
Zaključek
PAP-test je neprecenljivo orodje v boju proti raku materničnega vratu. S svojo enostavnostjo, nebolečnostjo in visoko zanesljivostjo omogoča zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb, ki jih je mogoče uspešno zdraviti, s čimer se učinkovito prepreči razvoj invazivnega raka. Redni ginekološki pregledi, vključno s PAP-testom, in sodobne metode, kot je cepljenje proti HPV, predstavljajo ključne stebre preventivne ginekološke oskrbe žensk. Zavedanje o pomenu teh preiskav in aktivno sodelovanje v presejalnih programih sta najučinkovitejša načina za ohranjanje reproduktivnega zdravja in preprečevanje te obvladljive oblike raka.
tags: #v #nosecnosti #pap #test #b