Nezaželena nosečnost je dogodek v življenju ženske, ki pride kot presenečenje ter žensko ujame nepripravljeno. V nekaterih okoliščinah je odločitev o prekinitvi nosečnosti lahka. V Sloveniji je umetna prekinitev nosečnosti dovoljena na željo ženske do dopolnjenega 10. tedna nosečnosti (šteto od 1. dne zadnje menstruacije). Pomembno je, da ste se za umetno prekinitev nosečnosti (splav) odločili sami, zavestno in da ste prepričani, da je to najboljša odločitev v danih okoliščinah. V pomoč vam bo podpora partnerja ali dobre prijateljice/prijatelja. Za lažjo odločitev vam mora biti na voljo dovolj informacij o posegu.
Če ste se za umetno prekinitev nosečnosti že odločili, sta vam na voljo dva načina prekinitve: prekinitev nosečnosti z zdravili in kirurška prekinitev nosečnosti v splošni anesteziji. Z obema načinoma prekinitve imamo veliko izkušenj. Oba načina sta varna in učinkovita, z malo stranskimi učinki, zapleti pa so redki. Noben način ni boljši, razlikujeta pa se v postopku izvedbe.
Prekinitev nosečnosti z zdravili (Medikamentozni splav)
Metoda splava z zdravili, znana tudi kot "splav s tabletko", je varna in učinkovita metoda za prekinitev zgodnje nosečnosti. Sproži jo kombinacija dveh abortivnih hormonskih preparatov: mifepristona in misoprostola.
Mehanizem delovanja:Progesteron je hormon, ki je nujno potreben za vzdrževanje in razvoj nosečnosti. Mifepriston je zdravilo, ki zavre delovanje progesterona. Drugo zdravilo - prostaglandin misoprostol, ki ga apliciramo čez dva dni, pa povzroči krčenje maternice in izločitev nosečnostnega tkiva iz nje.
Postopek:
- Prvi korak: Splav se začne z eno tableto mifepristona (200 mg). To tableto zaužijete v ginekološki ambulanti ali po navodilu doma. Ta tableta v vašem telesu ustavi izločanje naravnega hormona progesterona, ki je ključen za razvoj ploda. Po zaužitju te tablete lahko greste domov.
- Drugi korak: Po 48 urah se nadaljuje postopek v bolnišnici. Medicinsko osebje vam v nožnico vstavi štiri vaginalete misoprostola (vsaka po 200 mg). Ta zdravila sprožijo odpiranje materničnega vratu in krče v maternici, zaradi katerih se najprej izloči plod, kasneje pa še posteljica in maternična sluznica.
- Opazovanje: Po aplikaciji misoprostola ostanete v bolnišnici od štiri do šest ur na opazovanju. Med tem časom se ponavadi pojavi krvavitev, ki je nekoliko močnejša od običajne menstruacije. Morebitne bolečine blažijo s protibolečinskimi zdravili.
Uspešnost in stranski učinki:Zaužitje zdravil mifepristona in misoprostola v nosečnosti povzroči umetno prekinitev nosečnosti v približno 98 %. Vendar pa se v 3-5 % primerov postopek prekinitve nosečnosti izkaže za neuspešnega, kar se lahko pokaže šele po odhodu domov. V takšnem primeru je morda potreben ponoven kirurški poseg (abrazija).
Stranski učinki, ki so zelo redki, lahko vključujejo: slabost, zaprtje, bruhanje, drisko, občutek napihnjenosti, izpuščaj na koži. Krvavitve, ki se pojavijo, so običajno tako močne kot menstruacija, v približno petih odstotkih pa močnejše. Še sedem dni lahko pričakujete menstruaciji podobno krvavitev, nato pa še približno pet dni rjavega izcedka. Bolečine po posegu so ponavadi blage. Ob bolečini lahko vzamete sredstva za lajšanje (Lekadol, Panadol).
Okrevanje in kontrola:Zdravniki po posegu v povprečju priporočajo še do pet dni bolniškega staleža in počitka. Svetujemo nekaj dni bolniškega staleža. Prve dni je lahko prisotna menstruaciji podobna krvavitev, nato pa še nekaj dni rjavega izcedka. Po prekinitvi nosečnosti je potrebna ultrazvočna kontrola čez 2-3 tedne pri izbranem ginekologu. Ob neuspešni prekinitvi nosečnosti z zdravili je potrebno prekinitev dokončati s kirurško metodo. Nekaj dni odsvetujemo spolne odnose, težje fizično delo, kopanje in uporabo tamponov, zaradi povečanega tveganja za infekcije. Priporočamo tuširanje. Naslednja menstruacija ponavadi pride čez 4-5 tednov po posegu. Na kontrolnem pregledu pri osebnem ginekologu čez 2-3 tedne se posvetujte z njim glede kontracepcije in kasnejših nosečnosti.
Kirurška prekinitev nosečnosti (Vakuumska aspiracija)
Kirurški splav je druga metoda prekinitve nosečnosti, ki se opravi v bolnišnici.
Postopek:Poseg naredi ginekolog v operacijski sobi v splošni anesteziji (zdravila dobite v žilo). Za poseg morate biti tešč (nič zaužite hrane in tekočine vsaj 6 ur). Operater med posegom razširi maternični vrat in v maternico vstavi kovinsko cevko (aspirator), s katero izsesa nosečnostno tkivo. Kadar je potrebno dodatno odstranjevanje, ginekologinja to opravi s posebnim instrumentom (kireto). Poseg traja približno 15 minut. Med posegom ne čutite bolečine.
Uspešnost in zapleti:Ta metoda je učinkovita in varna, a kot pri vsakem kirurškem posegu obstaja majhna možnost zapletov. Možni zapleti operativnega posega so redki, med njimi najpogostejši: poškodba maternice in materničnega vratu, infekcija, obilnejša krvavitev iz maternice, nepopoln splav ali zaostali delčki produktov nosečnosti. Zapleti zaradi anestezije (alergijske reakcije ali poslabšanje druge že obstoječe bolezni) so prav tako možni, a redki. V takšnem primeru vas zadržimo v bolnišnici dlje časa, ukrepamo glede na zaplet in poskrbimo za vašo varnost, za kar je praviloma potrebna dodatna terapija (antibiotiki, analgetiki, drugi obsežnejši operativni posegi itd.).
Okrevanje in kontrola:Če poseg poteka brez zapletov, lahko bolnišnico zapustite v nekaj urah, priporočljivo je v spremstvu svojcev ali partnerja. Krvavitev po posegu je ponavadi manjša od običajne menstruacije in lahko traja še do 7 dni. Bolečina po posegu je ponavadi zelo blaga. Priporočamo kontrolo pri izbranem ginekologu čez 2-3 tedne. Ob močni krvavitvi, povišani telesni temperaturi in močnih krčevitih bolečinah v dneh po posegu, je potreben takojen pregled pri ginekologu zaradi možnih zapletov (vnetje, zaostali deli nosečnosti). Ob sumu, da imate možne zaplete, o tem obvestite ginekologa. Priporočamo tuširanje namesto kopanja. Po posegu se odsvetuje spolne odnose, težje fizično delo, kopanje in uporabo tamponov zaradi povečanega tveganja za okužbe.
Posebne okoliščine in zapleti
RhD negativna krvna skupina:Ne glede na izbiro metode prekinitve nosečnosti, v primeru RhD negativne krvne skupine priporočamo ali je potrebna uporaba anti-D imunoglobulina, da se preprečijo morebitne težave pri prihodnjih nosečnostih.
Neuspešna prekinitev:V primeru neuspešne prekinitve nosečnosti z zdravili je potrebno prekinitev dokončati s kirurško metodo. V kolikor umetna prekinitev nosečnosti ni bila uspešna (bodisi z zdravili ali kirurško), je potreben ponoven kirurški poseg (abrazija).
Zapoznela ali nepopolna nosečnost:Zgodi se, da plod v zgodnji nosečnosti odmre (zadržani splav) ali pa se sploh ne razvija (smetljivo jajce), lahko pa pride do spontanega splava, ki ni popoln (inkompletni splav). Tudi prekinitve nepravilno potekajoče nosečnosti se lahko opravijo na kirurški način ali s tabletkami.
Spontani splav:Spontani splav je naraven proces, pri katerem telo samo izloči odmrli plod. Statistike kažejo, da se vsaka četrta nosečnost konča s spontanim splavom, največkrat med 7. in 13. tednom. Več kot 90 % vzrokov zanje ni znanih. S preiskavami jih v Sloveniji odkrivajo šele po tretjem zaporednem spontanem splavu. Ko v maternici odmre plod in ne pride takoj do krvavitve, ženske tega večinoma ne vedo, dokler dejstva ne potrdi ginekolog z ultrazvočnim pregledom. Ob ugotovitvi, da srce ne bije več, v zelo zgodnji nosečnosti (največ do 9. tedna) predlaga, da nosečnica počaka in se otrok izloči sam, kasneje (do 22. ali največ 24. tedna) pa je pogosteje potrebna medicinska ali kirurška intervencija.
Naravni potek spontanega splava pomeni, da se odmrli plod izloči po naravni poti, brez medicinskih posegov v žensko telo. Čakanje nanj je lahko mučno, polno vprašanj in dvomov. Ko se čiščenje začne, pomeni sprejeti mnogo neprijetnih posledic: močne in dolgotrajne krvavitve ter krče, pričakovati čustveno težek prizor, ko se otrok delno ali v celoti splavi, sprejeti negotovost čakanja. Strah je ob vsem tem razumljiv. Kljub temu ima spontani potek drugačne prednosti in slabosti kot umetni poseg, predvsem pa ne posega v žensko telo, ampak pusti, da to opravi svoje delo po naravni poti. Prednosti vključujejo, da bolnišnična oskrba pogosto ni potrebna, ženska ima večji občutek nadzora nad dogajanjem v svojem telesu, ter da se v ženskem telesu odvije hormonalni proces, ki olajša začetno prebolevanje izgube. Tveganja vključujejo možnost okužbe, prekomerno krvavitev ali nepopolno izločen plod.
Stroški in dostopnost
Postopek umetne prekinitve nosečnosti je brezplačen za vse, ki imajo obvezno zdravstveno zavarovanje. V redkih primerih, ko oseba nima urejenega obveznega zdravstvenega zavarovanja ali je tujka brez prebivališča v Sloveniji, je storitev samoplačniška. Strošek umetne prekinitve nosečnosti se lahko precej razlikuje, saj je odvisen od trajanja nosečnosti, načina prekinitve, vrste anestezije, trajanja bolnišničnega bivanja ipd. V primeru samoplačniškega splava znaša strošek od 300 EUR navzgor, odvisno od morebitnih zapletov.
Informacije in podpora
Če ste ugotovili, da ste noseči, nosečnost pa je neželena, se najprej naročite na pregled pri izbrani ginekologinji. V kolikor niste opredeljeni pri izbrani ginekologinji, se oglasite v najbližji ginekološki ambulanti ter se posvetujte z zdravstvenim osebjem. Ginekologinja se bo z vami pogovorila in z ultrazvočnim pregledom potrdila nosečnost. Izdala vam bo napotnico za umetno prekinitev nosečnosti ter določitev krvne skupine (če je še nimate) in po potrebi dodatne teste ter vam dala informacije, kako bo postopek potekal. Z napotnico se nato naročite na postopek v katerem koli regionalni bolnišnici.
Če razmišljate o splavu, imate morda več vprašanj. Tukaj smo, da vam na ta vprašanja odgovorimo. Umetna prekinitev nosečnosti je vaša odločitev. O svojem telesu lahko odločate sami, ne glede na osebne okoliščine. "Oba načina sta varna in učinkovita, z malo stranskimi učinki, zapleti pa so redki. Noben način ni boljši, razlikujeta pa se v postopku izvedbe. Splav je varen. Z izjemo redkih resnejših zapletov splav ne vpliva na plodnost, ne zmanjšuje možnosti za zanositev v prihodnosti, in tudi ne vpliva na splošno zdravje. Splav ne poveča tveganja za raka dojke in ne povzroča depresije ali drugih duševnih težav. Prav tako ne povzroča neplodnosti."
Informacije, ki jih najdete na tem mestu, naj vam bodo v pomoč, da si pripravite vprašanja za ginekologa. Če razmišljate o splavu, lahko svoje občutke delite v Testu občutkov ali Testu pred splavom.
Dopolnilna pojasnila glede izrazovja in obravnave
V nekaterih primerih, kot je na primer "missed abortion" (zadržani splav), kjer telo otroka ne izloči samo, medicinska stroka to lahko uvršča pod umetno prekinitev nosečnosti (UPN), ker je potreben medicinski poseg za zaključek nosečnosti. To lahko povzroči čustveno stisko, saj se ženska počuti, kot da bi morala opravičevati ali pojasnjevati dogodek, ki ga ni povzročila sama. V primeru spontanega splava ali zadržanega splava, ko plod odmre v maternici, se lahko ponudi možnost, da se ženska poslovi od otrokovega telesca, če to želi. Zakon omogoča možnost pokopa ali upepelitve mrtvega ploda na podlagi izrecne želje staršev, ne glede na gestacijsko starost. Pomembno je, da ženske izrazijo svoje želje glede obravnave telesca otroka, če se za to odločijo, saj je to lahko ključen del procesa prebolevanja in sprejemanja izgube. Nekatere ženske izrazijo željo po tem, da bi otrokovo telesce videle, ga poimenovale in se od njega poslovile, kar je pomemben psihološki korak. Če je bila nosečnost prepoznavna, nekatere ženske izberejo lasten pokop, druge pa se odločijo za kremiranje ali razsutje pepela na določenih lokacijah. Vsakodnevna praksa lahko glede tega variira, zato je ključnega pomena odprta komunikacija z zdravstvenim osebjem.