Razumevanje kompleksnosti porodniškega dopusta je ključnega pomena za mlade starše, ki se soočajo z novimi življenjskimi izzivi. Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemnikih predstavlja podlago za lažje usklajevanje starševskih in delovnih obveznosti in podpira enakopravnejšo delitev starševskih pravic in obveznosti med spoloma, saj določa pravice staršev do različnih oblik starševskih dopustov in nadomestil med dopusti. Ta članek ponuja poglobljen vpogled v različne vidike porodniškega dopusta v Sloveniji, vključno z dolžino trajanja, finančnimi vidiki ter specifičnimi pravili, pri čemer izhaja iz veljavne zakonodaje in praktičnih primerov.
Trajanje in vrste porodniškega dopusta
V Sloveniji so starši upravičeni do več vrst dopustov, ki jim omogočajo nego in varstvo otroka. Osnovni dopusti so materinski, očetovski in starševski dopust.
Materinski dopust
Materinski dopust je namenjen negi in varstvu otroka takoj po porodu ter zaščiti materinega zdravja ob rojstvu otroka in po njem. Ta dopust traja 105 dni in se praviloma prične 28 dni pred predvidenim datumom poroda. Od tega je 15 dni obveznih, ki jih mati ne more prenesti na drugega. Materinski dopust se mora izkoristiti v enem kosu. Če se porod zgodi pred predvidenim datumom, se neizrabljen del dopusta po porodu ne izgubi. V izjemnih primerih, kot je na primer bolezen matere, lahko materinski dopust koristi tudi oče ali druga oseba. V primeru, da mati ne nastopi materinskega dopusta 28 dni pred predvidenim datumom poroda, neizrabljenega dela ne more izrabiti po otrokovem rojstvu, razen če je porod nastopil pred predvidenim datumom. Vloga za materinski dopust se vloži na center za socialno delo največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda, vendar najkasneje do nastopa materinskega dopusta. Če mati ne nastopi materinskega dopusta v tem roku, neizrabljenega dela materinskega dopusta ne more izrabiti po otrokovem rojstvu, razen v primeru, če je porod nastopil pred predvidenim datumom. Če rodite otroka, preden ste o izrabi materinskega dopusta obvestili delodajalca, je to potrebno storiti v treh dneh po rojstvu otroka, razen če vam zdravstveno stanje tega ne dopušča. V tem primeru naj delodajalca obvesti kateri od vaših sorodnikov.
Oče otroka lahko uveljavlja pravico do materinskega dopusta, če mati otroka umre, otroka zapusti ali če je po mnenju pristojnega zdravnika trajno oziroma začasno nesposobna za nego in varstvo otroka. Oče otroka ali s soglasjem očeta in matere eden od starih staršev, lahko uveljavlja pravico do materinskega dopusta tudi, če je mati mlajša od 18 let in ima status vajenke, učenke, dijakinje oziroma študentke. Pogoj za to je predhodno soglasje matere. Oče ali druga oseba ima pravico do materinskega dopusta v trajanju 77 dni od rojstva otroka. Materinski dopust v trajanju 105 dni se namreč v tem primeru zmanjša za najmanj 28 dni, ki jih mora mati izkoristiti pred porodom. Dopust se v tem primeru skrajša še za toliko dni, kolikor je otrok star, ko oče ali druga oseba nastopi materinski dopust.
Očetovski dopust
Očetovski dopust je namenjen očetom za sodelovanje pri negi in varstvu otroka. Oče ima pravico do 30 koledarskih dni očetovskega dopusta. Najmanj 15 dni očetovskega dopusta mora oče izkoristiti najpozneje do enega meseca po poteku starševskega dopusta, preostanek do 30 dni pa lahko izkoristi kadarkoli do končanega prvega razreda osnovne šole otroka. Očetovski dopust je mogoče izkoristiti v strnjenem nizu ali delno. Ob rojstvu dvojčkov ali več otrok se očetovski dopust za drugega ali nadaljnjega otroka podaljša za dodatnih 10 dni. Vloga za očetovski dopust se vloži na center za socialno delo. Če ga oče ne izrabi, lahko očetovski dopust koristijo tudi druga oseba ter materin zakonec, materin zunajzakonski partner in partner ali partnerka registrirane istospolne partnerske skupnosti, ki dejansko neguje in varuje otroka. Se pravico uveljavlja po rojstvu otroka, in sicer najkasneje do nastopa očetovskega dopusta na centru za socialno delo, na katerem je mati uveljavljala oz. V obdobju prehoda v nov politični in ekonomski sistem je bilo z Zakonom o starševstvu in družinskih prejemnikih in Zakonom o delovnih razmerjih še dodatno spodbujeno enakopravnejše sodelovanje obeh staršev v skrbi za otroke. Leta 2003 so očetje v Sloveniji poleg že uveljavljenega enoletnega starševskega dopusta dobili pravico do dodatnih 15 dni očetovskega dopusta (ki ga lahko porabijo v času 105 dni porodniškega dopusta). Očetovski dopust traja 15 dni. Oče ga izrabi v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela od rojstva otroka do tretjega meseca starosti otroka. Pravica je neprenosljiva. Ob rojstvu dveh ali več otrok se očetovski dopust za drugega ali nadaljnjega otroka podaljša za dodatnih 10 dni.
Starševski dopust
Starševski dopust je namenjen obema staršema in predstavlja najdaljše obdobje dopusta za nego in varstvo otroka. Vsak od staršev je upravičen do 130 dni starševskega dopusta, kar skupaj znese 260 dni. Od tega je 60 dni neprenosljivih za vsakega od staršev. Mati lahko na očeta prenese do 100 dni starševskega dopusta, medtem ko oče lahko prenese na mater vseh 130 dni. Neprenosljivih 60 dni lahko vsak od staršev izkoristi najkasneje do osmega leta starosti otroka. Starševski dopust se praviloma izrabi neposredno po izteku materinskega dopusta. Oba starša se pisno dogovorita o izrabi starševskega dopusta najpozneje 30 dni pred potekom materinskega dopusta. Vloga za starševski dopust se vloži na center za socialno delo. Vsak od staršev ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 130 dni. Mati lahko prenese na očeta 100 dni starševskega dopusta, 30 dni pa je neprenosljivih. Oče lahko prenese na mater vseh 130 dni starševskega dopusta. Starševski dopust traja 160 dni za vsakega od staršev (skupaj 320 dni) v obliki polne ali delne odsotnosti z dela, 60 dni je neprenosljivih za vsakega od staršev. Mati lahko na očeta prenese 100 dni starševskega dopusta, 60 dni pa je neprenosljivih in jih lahko izkoristi samo ona. Oče lahko prenese na mater 100 dni starševskega dopusta, 60 dni pa je neprenosljivih in jih lahko izrabi samo on (lahko tudi v času materinskega in starševskega dopusta matere). Neprenosljiv del starševskega dopusta v trajanju največ 60 dni lahko vsak od staršev izrabi najkasneje do osmega leta starosti otroka (v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela, največ dvakrat letno v trajanju po najmanj 15 koledarskih dni ali manj kot 15 dni, če sta jih prenesla manj). Ob rojstvu dveh ali več otrok se starševski dopust podaljša za vsakega nadaljnjega otroka za dodatnih 90 dni.
24 UR ZVEČER | KDO SLEDI ZORANU STEVANOVIČU? | POP TV
Finančni vidiki porodniškega dopusta
Višina nadomestila med porodniškim dopustom je odvisna od več dejavnikov, vključno z vašim statusom (zaposlen, brezposeln, študent, samozaposlen) in vašo predhodno plačo.
Materinsko nadomestilo
Materinsko nadomestilo znaša 100 % osnove, ki se izračuna na podlagi povprečne osnove, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v strnjenih 12 mesecih pred nastopom dopusta. Materinsko nadomestilo je navzgor neomejeno. Če mati med porodniškim dopustom prejema plačo, si lahko pri delodajalcu zagotovi polno ali delno plačilo, odvisno od pogodbe. Če oseba ni bila zaposlena 12 mesecev pred nastopom dopusta, se za vsak manjkajoči mesec kot osnova upošteva 55 % minimalne plače. Osnova za materinsko nadomestilo je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v strnjenih 12 mesecih, pri čemer se kot zadnji mesec šteje osnova, od katere so bili obračunani prispevki v predpreteklem mesecu pred vložitvijo prve vloge za dopust.
Očetovsko in starševsko nadomestilo
Očetovsko in starševsko nadomestilo prav tako znaša 100 % osnove. Vendar je to nadomestilo navzgor omejeno na 2,5-kratnik zadnje znane povprečne bruto plače v Republiki Sloveniji. Če oseba ni bila zaposlena 12 mesecev pred nastopom dopusta, se za vsak manjkajoči mesec kot osnova upošteva 55 % minimalne plače. Za izplačilo nadomestil je ključno, da delodajalec pravočasno obvesti pristojne organe (npr. ZZZS ali Center za socialno delo), sicer izplačilo ne bo mogoče. V primeru, da prejemate plačo in hkrati izkoristite podaljšanje dopusta, je potrebno zagotoviti soglasje delodajalca, da bi se izognili morebitnim nepravilnostim pri povračilu dela plače. Najvišje očetovsko in starševsko nadomestilo je navzgor omejeno z 2,5-kratnikom zadnje znane povprečne bruto plače v Republiki Sloveniji za preteklo leto oziroma predpreteklo leto, če za preteklo leto še ni znana, kot jo ugotovi Statistični urad Republike Slovenije.
Posebna pravila za javne uslužbence
Za javne uslužbence veljajo v nekaterih pogledih drugačna pravila glede porodniškega dopusta. Kot mati ste upravičeni do starševskega dopusta v trajanju 12 tednov s polno plačo. Kot oče pa ste upravičeni do 13 tednov starševskega dopusta s polno plačo. Če oba starša delujeta pod isto pogodbo, lahko skupaj prejmeta 19 tednov polne plače. Pri javnih uslužbencih mora materinski dopust slediti neposredno po porodniškem dopustu.
Podaljšanje starševskega dopusta
Starševski dopust se lahko v določenih primerih podaljša:
- Ob rojstvu nedonošenčka: Dopust se podaljša za toliko dni, kolikor dni je bila nosečnost krajša od 260 dni.
- Ob rojstvu dvojčkov ali več hkrati živorojenih otrok: Starševski dopust se podaljša za dodatnih 90 dni za dvojčke, za vsakega nadaljnjega otroka pa za dodatnih 90 dni. Očetovski dopust se podaljša za dodatnih 10 dni za drugega ali nadaljnjega otroka.
- Ob rojstvu ali posvojitvi otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo: Podaljšanje se odredi na podlagi mnenja zdravniške komisije.
- Ob varovanju več otrok: Če starša že ob rojstvu otroka varujeta in vzgajata najmanj dva otroka do končanega prvega razreda osnovne šole, se dopust podaljša za 30 dni, za tri otroke za 60 dni, za štiri ali več otrok pa za 90 dni.
Podaljšanja se seštevajo. V primeru zavrnitve podaljšanja obstaja možnost pritožbe na ministrstvo.
Zaščita pred odpovedjo
Za noseče delavke ter tiste, ki so na porodniškem ali starševskem dopustu, velja posebna zaščita pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. To pomeni, da jih delodajalec v času trajanja teh dopustov ne more odpustiti.
Reševanje dilem in vprašanj
Pogosta skrb nosečnic in novopečenih mamic je, kako se po porodniškem dopustu vrniti na trg dela, ali jih čaka staro delovno mesto, ali bodo sodelavci razumevajoči in ali bo mogoče usklajevati kariero z materinstvom. Kljub tem skrbem, narava pogosto poskrbi za rešitve. Čas, preživet z otrokom, je neprecenljiv, zato je priporočljivo, da se v tem obdobju posvetite družini in skrbi glede službe postavite ob stran, saj se bo priložnost za karierni razvoj vrnila.
Forumsko vprašanje in odgovori: Zaposlitev za določen čas pred porodniško
Pogosto se pojavi vprašanje, kaj storiti, če ima nosečnica pogodbo za določen čas, ki se izteče pred nastopom porodniškega dopusta. V takšnem primeru je možno, da jo zaposli sorodnik za določen čas, da bi tako postala upravičena do porodniškega nadomestila. Ključno je, da je nosečnica zaposlena na dan nastopa porodniškega dopusta. Če ima pri sedanjem delodajalcu pogodbo do takrat, ni potrebe po dodatni zaposlitvi. V nasprotnem primeru se lahko sklene pogodba za določen čas, na primer za obdobje, ki zajema nastop porodniškega dopusta. V kolikor si nosečnica sama krije stroške zaposlitve (plača prispevke in davke), delodajalec (sorodnik) nima stroškov. Pomembno je, da se pred nastopom dopusta obvesti delodajalca.
Pomoč ob rojstvu otroka
Vsak novorojenček, čigar starši imajo stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko živijo v njej, je upravičen do pomoči ob rojstvu otroka. Ta pomoč je namenjena nakupu opreme za novorojenčka in se lahko razlikuje od občine do občine. Vlogo je mogoče oddati na centru za socialno delo ali na pristojni občini.
Krajši delovni čas zaradi starševstva
Eden od staršev ali druga oseba, ki neguje in varuje otroka, ima pravico do dela s krajšim delovnim časom. Če neguje enega otroka, ta pravica traja do tretjega leta starosti otroka. Če neguje najmanj dva otroka, traja do osmega leta starosti najmlajšega otroka. Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost (najmanj 20 ur tedensko). Oba starša lahko hkrati delata krajši delovni čas, vendar skupna izraba pravice ne sme preseči 20 ur tedensko.
Odmor za dojenje
Mati, ki je zaposlena za polni delovni čas, ima na podlagi potrdila specialista pediatra pravico do odmora za dojenje do 18. meseca starosti otroka.
Zavedanje o pravicah in obveznostih, povezanih s porodniškim dopustom, je bistveno za nemoteno prehodno obdobje v starševstvo. Naloga države je, da ustvari ustrezne pogoje za odločanje za družino in doseganje visoke ravni kakovosti življenja družin ter da zagotavlja varstvo in zaščito vseh družinskih članov (še posebej otrok).
tags: #visina #porodniski #dopust