Starševstvo prinaša neizmerno veselje, a hkrati tudi nove odgovornosti in finančne izzive. Slovenija se zaveda pomena podpore mladim družinam in ponuja vrsto pravic ter socialnih prejemkov, ki staršem olajšajo prilagajanje na novo življenjsko obdobje. Te pravice so urejene s številnimi zakoni in kolektivnimi pogodbami, ki zagotavljajo tako finančno pomoč kot tudi varnost in fleksibilnost na delovnem mestu.
Posebno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 115. členu staršem zagotavlja posebno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. To varstvo je najširše med vsemi pravicami delavcev pred odpovedjo. Posebno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi velja za delavko v času nosečnosti ter delavko, ki doji otroka do enega leta starosti. Prav tako je to varstvo namenjeno staršem v času, ko izrabljajo starševski dopust v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela, in še en mesec po izrabi tega dopusta. To pomeni, da delodajalec v teh obdobjih ne more enostransko odpovedati pogodbe o zaposlitvi staršu, kar zagotavlja dodatno varnost v času pomembnih življenjskih sprememb.
Prilagoditev delovnega časa in nadurno delo
ZDR-1 v 148. členu omogoča delavcem, da zaradi potreb usklajevanja družinskega in poklicnega življenja predlagajo delodajalcu drugačno razporeditev delovnega časa. Čeprav ta člen ne daje trdnejše pravne podlage kot zgolj predlog delavca, ga lahko delodajalec upošteva ob upoštevanju potreb delovnega procesa. V primeru zavrnitve mora delodajalec predlog pisno utemeljiti. Ta pravica ni absolutna in je povsem odvisna od potreb delovnega procesa. Vendar pa nekatere kolektivne pogodbe urejajo razporejanje delovnega časa podrobneje in ugodneje. Na primer, Kolektivna pogodba za dejavnost trgovine v 41. členu določa pravice delavca, ki skrbi za otroka do treh let starosti. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije pa v 12. členu določa, da si mora delodajalec prizadevati, da delavcem - staršem otrok do dopolnjenega določenega starostnega obdobja omogoči ustrezno prilagoditev delovnega časa.
ZDR-1 v 185. členu določa, da se delavcu, ki neguje otroka, starega do treh let, nadurno delo ali delo ponoči lahko nalaga samo z njegovim predhodnim pisnim soglasjem. To dodatno ščiti starše pred prekomernim obremenjevanjem v času, ko je skrb za majhnega otroka še posebej intenzivna.
Izraba letnega dopusta
Posebnost pri izrabi letnega dopusta je, da ZDR-1 v 163. členu določa splošni standard, po katerem se letni dopust izrablja ob upoštevanju potreb delovnega procesa, možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter njegovih družinskih obveznosti. Staršem šoloobveznih otrok je zagotovljena pravica, da izrabijo najmanj teden dni letnega dopusta v času šolskih počitnic. Vsem delavcem pa je dana pravica, da izrabijo en dan letnega dopusta na dan, ki ga sam določi, o čemer mora obvestiti delodajalca tri dni pred izrabo. Kljub temu lahko delodajalec delavcu to pravico odreče, če bi odsotnost resneje ogrozila delovni proces.
Če delavec meni, da delodajalec krši katero od njegovih pravic iz delovnega razmerja, ima pravico pisno zahtevati, da delodajalec kršitev odpravi oziroma da svoje obveznosti izpolni.
Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1)
Poleg ZDR-1, ki ureja pravice iz delovnega razmerja, so pravice staršev podrobneje urejene tudi v Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1). Ta zakon opredeljuje pravice iz zavarovanja za starševsko varstvo in družinske prejemke, ki so ključni za finančno podporo družinam.
Pravice iz zavarovanja za starševsko varstvo, opredeljene v ZSDP-1, vključujejo:
- Dopust in z njim povezano nadomestilo:
- Materinski dopust: Namenjen je pripravi na porod, negi in varstvu otroka takoj po porodu ter zaščiti materinega zdravja.
- Očetovski dopust: Namenjen očetom, da bi že v najnežnejši dobi otroka skupaj z mamo sodelovali pri negi in varstvu otroka.
- Starševski dopust: Omogoča obema staršema, da si delita čas za nego in varstvo otroka.
Nadomestilo za polno odsotnost z dela med temi dopusti znaša 100 % osnove, ki se izračuna na podlagi preteklih plač. Nadomestilo za delno odsotnost z dela pa je sorazmerno delu delne odsotnosti. Pomembno je omeniti, da se izraz "porodniška" pogosto uporablja kot sopomenka za materinski in starševski dopust.
Novosti v ZSDP-1 po Direktivi EU
Državni zbor je 24. novembra 2022 sprejel Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki v slovenski pravni red prenaša del evropske Direktive (2019/1158) o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev. Kljub možnostim, ki jih je nudil že prejšnji zakon, statistika kaže, da je skrbstveno delo še vedno v večji domeni žensk. Podatki za leto 2020 kažejo, da je starševski dopust izkoristilo 17.987 žensk in le 820 moških.
Po noveli zakona je ureditev starševskega dopusta izenačena in uvaja 60 dni neprenosljivega starševskega dopusta za vsakega od staršev (doslej je imela zgolj mama neprenosljivih 30 dni). Starševski dopust za vsakega od staršev bo po novem znašal 160 dni, skupaj torej 320 dni (podaljšanje s 260 na 320 dni). Vsak od staršev bo lahko 100 dni starševskega dopusta prenesel na drugega od staršev. Del neprenosljivega starševskega dopusta v trajanju največ 60 dni bo lahko starš prenesel ali izrabil najpozneje do otrokovega osmega leta starosti.
Novela skrajšuje trajanje očetovskega dopusta s 30 na 15 dni, pri čemer predlagatelj zakona utemeljuje, da preostalih 15 dni postane del neprenosljivega starševskega dopusta. Obdobje dela s krajšim delovnim časom zaradi nege in varstva najmanj dveh otrok se bo podaljšalo do osmega leta starosti najmlajšega otroka (doslej do zaključka 1. razreda osnovne šole najmlajšega otroka).
Delno plačilo za izgubljeni dohodek (plačilo staršu, ko prekine delovno razmerje ali začne delati krajši delovni čas zaradi nege in varstva otroka s težko motnjo v duševnem razvoju, težko gibalno oviranega otroka ali otroka z boleznijo iz seznama hudih bolezni) bodo po novem lahko v večjem obsegu (20 ali 30 ur tedensko) prejemali tudi starši otrok, ki so nameščeni v institucionalnem varstvu, vendar nekaj časa preživijo tudi doma. Če je otrok v zavodu z brezplačno celodnevno oskrbo, bo eden od staršev lahko upravičen do delnega plačila za izgubljeni dohodek za 20 ali 30 ur za obdobje enega leta, če je otrok vsaj 180 oziroma 270 dni bival doma in so starši dejansko skrbeli zanj v zadnjem letu pred vložitvijo vloge.
Maksimalna višina starševskega nadomestila, ki znaša 2,5-kratnik povprečne mesečne plače, se bo dvignila s spremembo definicije povprečne plače. Ta ne bo več nominalno določena v Zakonu o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji (ZUTPG), ampak se bodo podatki pridobivali s Statističnega urada za preteklo leto.
Nove ureditve očetovskega in starševskega dopusta bodo veljale za starše otrok, rojenih od 1. aprila 2023 dalje, druge spremembe pa se začnejo uporabljati s 1. aprilom 2023 (na primer krajši delovni čas do osmega leta starosti).
PRAVI način za ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem | Simon Sinek
Druge oblike finančne podpore in prejemkov
Poleg pravic iz starševskega varstva, ZSDP-1 in drugi zakoni urejajo tudi druge oblike finančne podpore za družine:
- Starševski dodatek: Denarna pomoč staršem, ki negujejo in varujejo otroka, kadar po rojstvu otroka niso upravičeni do nadomestila po ZSDP-1. Pravico do dodatka ima mati 77 dni od rojstva otroka, po 77 dneh pa ima pravico pod enakimi pogoji eden od staršev, o čemer se starša pisno dogovorita. Pravica traja 365 dni od rojstva otroka, v primeru rojstva dvojčkov ali več otrok, nedonošenčka ali otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, se pravica podaljša.
- Pomoč ob rojstvu otroka: Enkratni prejemek, namenjen nakupu opreme za novorojenčka. Z januarjem 2021 se je pomoč ob rojstvu otroka zvišala iz 286,72 evrov na 350 evrov. Pravico do pomoči imata mati ali oče, ki stalno ali začasno prebivata v Republiki Sloveniji in dejansko živita v Republiki Sloveniji.
- Otroški dodatek: Dopolnilni prejemek staršem za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka. Višina otroškega dodatka se določi glede na uvrstitev družine v dohodkovni razred. Znesek otroškega dodatka se poveča, kadar otrok živi v enostarševski družini (za 30 odstotkov) in če predšolski otrok, mlajši od štirih let, ni vključen v predšolsko vzgojo (za 20 odstotkov).
- Dodatek za veliko družino: Letni prejemek družini, ki ima v koledarskem letu najmanj en dan tri ali več otrok do starosti 18 let, po 18. letu pa, če imajo status učenca, dijaka, vajenca ali študenta, vendar najdlje do 26. leta starosti.
- Dodatek za nego otroka: Denarni dodatek za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, namenjen kritju povečanih življenjskih stroškov.
- Dodatek za veliko družino: Družinski prejemek, ki ga država namenja družinam s tremi ali več mladoletnimi otroki.
Spremembe in dopolnitve zakonov
S 1. januarjem 2021 so stopili v veljavo nekateri sistemski ukrepi družinske politike za starše otrok, rojenih po tem datumu. Starševski dodatek se je povečal iz 258,09 evrov na višino osnovnega zneska minimalnega dohodka, to je 402,18 evrov, in ga bodo lahko eno leto prejemali starši, ki niso zavarovani za starševsko varstvo (npr. študentke/je, nezaposleni). Najnižje izplačilo materinskega, očetovskega in starševskega nadomestila se je dvignilo na enako višino kot osnovni znesek minimalnega dohodka v bruto znesku (543,29 evrov bruto oziroma 402,18 evrov neto). Upravičencem do krajšega delovnega časa bo država po 1. januarju 2021 zagotavljala do polne delovne obveznosti plačilo prispevkov za socialno varnost od sorazmernega dela povprečja zadnjih 12 plač, vendar ne manj od sorazmernega dela minimalne plače.
Z novelo Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkov, ki je začela veljati 1. januarja 2020, so izboljšani socialno-ekonomski položaj nezaposlenih mamic in študentskih družin ter povečane otrokove koristi in koristi družin z otroki, ki potrebujejo posebno nego in varstvo.
Pomembno je tudi omeniti, da se s 1. marcem uskladijo prejemki rejniških družin. Plačilo dela rejnikom se je zvišalo na 511 evrov od 1. januarja 2026, kar je posledica sprememb zakona in zvišanja minimalne plače.
Finančni vidiki in izzivi
Forumsko razpravo o višini porodniške in plač razkriva različne izkušnje in pomisleke staršev. Medtem ko nekateri izražajo frustracijo zaradi omejitev pri višini starševskega nadomestila, še posebej tisti z višjimi plačami, drugi poudarjajo pomen otroka kot najpomembnejše dobrine in pozivajo k strpnosti ter razumevanju za tiste z nižjimi dohodki. Razprava izpostavlja tudi problem zakreditiranosti družin in vpliv zmanjšanih dohodkov med porodniško na njihovo finančno stabilnost.
Kljub izzivom, s katerimi se soočajo starši, je pomembno poudariti, da država stremi k zagotavljanju socialne varnosti in podpori družinam. Z razumevanjem in izkoriščanjem razpoložljivih pravic lahko starši lažje premostijo to pomembno življenjsko obdobje.