Okužbe sečil (infekcije urinarnega trakta, uroinfekti, tudi vnetje sečil) sodijo med najpogostejše bakterijske okužbe in veljajo za enega najpogostejših razlogov za obisk zdravnika. Lahko so akutne in kronične, poleg bakterij pa jih lahko povzročijo tudi glive, virusi in paraziti. Najpogosteje jih povzroča bakterija Escherichiae coli (E. coli). Vnetje sečil je pogosta težava, ki prizadene predvsem ženske, vendar je še posebej skrb vzbujajoče, ko se pojavi pri dojenčkih in majhnih otrocih, saj so simptomi pogosto neznačilni, kar lahko oteži hitro diagnozo in zdravljenje.
Anatomija in Dejavniki Tveganja pri Otrocih
Pri otrocih, predvsem deklicah, so okužbe sečil pogostejše zaradi anatomskih značilnosti. Njihova sečnica je bistveno krajša kot sečnica pri fantkih, zato pri njih bakterije lažje vdrejo v mehur. Poleg tega bližina anogenitalnega predela povečuje tveganje za prenos bakterij. Vnetje mehurja, strokovno imenovano cistitis, je pogosto vnetje urinarnega trakta, ki prizadene predvsem mehur in sečnico. Pogosto ga imenujemo tudi "prehlajen mehur". Okužbo najpogosteje povzroča bakterija Escherichia coli (E. coli), ki običajno prebiva v prebavnem traktu. Glavni vzrok za nastanek vnetja mehurja je bakterijska okužba, pri kateri bakterije iz anogenitalnega predela vstopijo v sečnico in nato v mehur.
Pri dojenčkih so vnetja sečil problematična zlasti zaradi neznačilnih simptomov. Študije kažejo, da so ta vnetja v prvem letu starosti pogostejša pri dečkih, nato pa pogosteje obolevajo deklice. Vzrok je lahko tudi nenormalni razvoj bakterij v urinu.
Vzroki za Vnetje Sečil pri Dojenčkih in Majhnih Otrocih
Najpogostejši vzrok okužbe sečil pri novorojenčkih in dojenčkih je nezadostna in nepravilna intimna nega. Kadar deklici menjate pleničko, ji spolovilo vedno brišite od spredaj nazaj, da klice iz črevesa ne zaidejo v vagino in sečnico. Pri dečkih, nagnjenih k okužbam, ne uporabljajte dišečih izdelkov za kopanje.
Drugi vzroki za vnetje mehurja pri otrocih so lahko:
- Ginekološke težave: Pri nekaterih deklicah je težava "len mehur", posledično gredo lulat le nekajkrat na dan. Urologi svetujejo, naj več pijejo in hodijo lulat na dve do tri ure, torej čim pogosteje.
- Čezmerno dejavni sečni mehur: Deklice hodijo lulat prepogosto. To se zgodi, kadar deklice dolgoročno odlašajo z lulanjem, dokler jih močno ne tišči, nato pa ne pridejo pravočasno do stranišča in se polulajo. V teh primerih se namreč v mehurju ustvarijo visoki tlaki in povzročijo, da sluznica mehurja postane neodporna proti bakterijam, ki pridejo v mehur, bakterije se lahko razmnožijo in povzročijo vnetje. Pediatri pri slednjem svetujejo zdravljenje čezmerne dejavnosti sečnega mehurja s pomočjo zdravil.
- Refluks ali zapore v sečilih: Urin odteka iz ledvic po sečevodih v mehur, ki se lahko raztegne ali skrči. Na mestih, kjer sečevoda vstopata v mehur, sta enosmerni zaklopki. Ti preprečujeta, da bi urin tekel nazaj proti ledvicam. Včasih ti zaklopki ne delujeta dobro, zato med uriniranjem, ko se poveča tlak v mehurju, urin zateka nazaj proti ledvicam, kar imenujemo refluks. Vnetje sečil je dokaj pogosta bolezen otrok z motnjami v razvoju sečil. Vsako vnetje ledvic pusti brazgotino in delno okvari delovanje ledvic, zato je treba čim prej izključiti takšno motnjo. Pogosto gre za oviro pri odtoku seča ali za moteno delovanje zaklopk pred vstopom sečevodov v mehur ali na izhodu sečnice iz mehurja. Te motnje se da lepo prikazati s slikanjem sečnih poti - ultrazvočno slikanje, rentgensko slikanje s kontrastom ali z vbrizganjem radioizotopa.
- Prehlajenost: Če si otrok prehladi medenico, imajo bakterije idealne razmere, da skozi oslabljeno sluznico sečil potujejo do mehurja, kjer povzročijo vnetje.
Simptomi Vnetja Sečil pri Dojenčkih in Majhnih Otrocih
Znaki bolezni so odvisni od mesta okužbe in od otrokove starosti. Manjši kot je otrok, manj značilni so znaki.
Pri novorojenčku in dojenčku se lahko pojavijo prikrita bakteriurija ali celo smrtno nevarna septikemija. Neznačilni simptomi, ki so pri dojenčku povezani z okužbo sečil, so:
- Povišana telesna temperatura
- Slabo napredovanje teže
- Neješčost
- Bruhanje
- Driska
- Razdražljivost
- Bledica in cianoza
Pri večjih otrocih so znaki podobni kot pri odraslih:
- Bolečine v trebuhu ali ledvenem predelu
- Povišana telesna temperatura z mrzlico
- Bolečine v glavi
- Neprijeten vonj urina
- Kri v urinu
- Spremembe pri uriniranju: napenjanje pred uriniranjem, prekinjen curek, uriniranje po kapljicah, pogosto ali pekoče uriniranje
- Nočno močenje postelje (če se to pojavi nenadoma ali po obdobju suhih noči, je lahko znak okužbe)
Če ima otrok vnetje mehurja, so pogosti znaki nenehno tiščanje na vodo, bolečine in skelenje pri uriniranju. Če je vnetje hujše, se lahko pojavijo bolečine v križu, v spodnjem delu trebuha. Otrok ima lahko povišano telesno temperaturo. Seč postane moten, pri hujših oblikah vnetja je lahko pomešan s krvjo.
Diagnoza in Preiskave
Pri večjih otrocih, ki že lahko sodelujejo, se okužbo sečil potrdi z laboratorijskim pregledom urina, kjer se običajno iščejo bakterije. Pri malih otrocih in dojenčkih je s pravilnim odvzemom urina več težav. Ta mora potekati čim bolj sterilno. Praviloma pa okužbo sečil potrdimo še z bolj natančnima preiskavama - urikultom ali t.i. mikcijsko cistografijo.
Vsakega otroka, ki ima več kot eno vnetje sečil, je potrebno obdelati in izključiti anatomske nepravilnosti, predvsem pa zatekanje urina iz mehurja proti ledvicam. Te motnje se da lepo prikazati s slikanjem sečnih poti:
- Ultrazvočno slikanje: Z ultrazvokom lahko najdejo različne razvojne nepravilnosti, kot na primer razširjen votli sistem ene ali obeh ledvic že pri novorojenčku. Pri nekaterih dojenčkih je ta sistem lahko razširjen, ponavadi zaradi motnje v odtoku seča. Tovrstne napake se da dobro odkrivati z ultrazvokom, ki je enostavna, hitra in neškodljiva preiskava.
- Radioizotopsko kontrastno slikanje sečil (RIMCUG - radioizotopski mikcijski cistoureterogram): Ta preiskava nam pove, kakšna je izločevalna sposobnost obeh ledvic. Iz velikosti in intenzivnosti slike se da sklepati tudi o velikosti in obliki ledvic, sečevodov, mehurja ter sečnice. Zelo občutljiv detektor nad kožo beleži radioaktivno sevanje kontrasta ter na ekranu izrisuje sliko izločal. Zaradi manjše obremenitve s sevanjem je radioizotopska metoda izpodrinila klasično rentgensko slikanje.
- Dinamična scintigrafija: Daje podatek o sposobnosti izločanja urina, pokaže delež posamezne ledvice v odstotkih. Pri tej preiskavi bolniku v žilo vbrizgajo radioaktivno sredstvo, nato spremljajo njegovo izločanje s posebno kamero in izračunajo delež posamezne ledvice v skupni funkciji.
Če pri otroku opazite znake vnetja, obiščite zdravnika. Na podlagi pregleda in osnovnih laboratorijskih izvidov (izolacija bakterije, Sanford) se bo zdravnik odločil za morebitno antibiotično terapijo.
Zdravljenje Vnetja Sečil pri Dojenčkih
Okužbe sečil pri otrocih nikoli ne zdravite sami, saj lahko nezdravljeno vnetje vodi v resne zaplete. Dojenčkom do šestega meseca starosti in tudi malčkom se najpogosteje predpiše antibiotik Ceclor (cefaklor). Gre za cefalosporinski antibiotik 2. generacije, ki ima najmanj stranskih učinkov. Učinkovit je proti večini bakterij, ki so v tem obdobju običajno prisotne. Ker dobivajo otroci le del običajne doze (na primer tretjino), so stranski učinki blagi in redki.
Okužbo sečil zdravimo z antibiotikom. Predpisanih odmerkov in trajanja dajanja se moramo skrbno držati. Zelo verjetno bo pediater naročil kontrolni laboratorijski pregled urina po uvedbi antibiotika in še po končanem zdravljenju.
Če ima otrok vnetje mehurja, naj pije veliko tekočine. Najboljša sta voda in pripravljen čaj za mehur iz lekarne. Dieta ni potrebna. Če ima otrok slab apetit, ga spodbujamo k hranjenju in hranimo večkrat dnevno v manjših količinah. Hranimo ga počasi in strpno. Dnevno kontroliramo telesno težo in jo dokumentiramo.
Aktivnosti otroka omejimo, po potrebi naj ostane v postelji, miruje ali naj bo nameščen v udoben položaj.
Zbiranje urina z U-vrečko
Kdaj k Zdravniku?
Vnetje mehurja je treba čim hitreje zdraviti, zato otroka čim prej odpeljite k pediatru. Če vnetja ne začnete zdraviti pravočasno, obstaja nevarnost, da se okužba razširi na ledvice in tudi tam povzroči vnetje.
Če se simptomi vnetja mehurja ne izboljšajo v nekaj dneh, če se pojavijo vročina, kri v urinu ali močne bolečine, je potrebno obiskati zdravnika. Če se vnetje mehurja ponavlja, je morda pametno, da se posvetujemo z otroškim urologom. Ta lahko ugotovi, ali gre za morebitno deformacijo, kot je na primer stenoza (zožitev) sečnice.
Preventiva okužb sečil pri otrocih
Zanesljive preventive okužb sečil ne poznamo, vendar lahko z nekaj ukrepi zmanjšamo tveganje:
- Higiena: Dosledna intimna higiena je ključnega pomena. Deklicam spolovilo vedno brišite od spredaj nazaj. Spolovilo temeljito umijte, najbolje s tekočim milom in vodo. Izogibajte se agresivnim milom in dišečim izdelkom za kopanje.
- Toplo oblačenje: Otroci, predvsem deklice, naj bodo vedno toplo oblečeni v predelu trebuha. Otrok naj nima hladnih nog, vedno naj nosi tople nogavičke ali copatke.
- Po kopanju: Kadar otrok plava v bazenu (ali poleti v rekah, jezerih in morju), naj po kopanju sleče mokre kopalke in obleče suhe.
- Redno uriniranje: Pri otrocih, ki so že brez pleničk, poskrbite, da gredo dovolj pogosto lulat. Spodbujajte jih k pitju zadostnih količin tekočine.
- Redno odvajanje blata: Poskrbite za redno odvajanje blata.
- Pravilno brisanje: Naučite jih, da se pravilno obrišejo.
Če otrok moči posteljo (nočno močenje postelje ali »enuresis nocturna«), je sprva to normalen pojav. Šele po petem letu otrokove starosti pričnemo razmišljati, ali je z otrokovim telesnim ali psihičnim dozorevanjem vse v redu. Če otrok moči zato, ker mu stalno curlja urin, je treba obiskati pediatra, ki bo najprej izključil okužbo sečnih poti.