Nosečnost je obdobje veselega pričakovanja, ki ga spremlja četica hormonskih nihanj in telesnih sprememb. Medtem ko se marsikatera nosečnica spopada z izzivi, kot so slabost, utrujenost ali spremembe v telesu, obstaja tudi nešteto zanimivih in zabavnih dejstev, ki popestrijo to edinstveno izkušnjo. Od starih ljudskih vraž o tem, ali pričakuješ fantka ali punčko, do znanstveno podprtih spoznanj o dogajanju v telesu, nosečnost ponuja bogastvo informacij in presenečenj.
Ljudske zgodbe o znakih za dečka: Med zabavo in resničnostjo
Med nosečnostjo mnogi starši nestrpno pričakujejo, da bodo izvedeli spol otroka. Za tiste, ki želijo izvedeti spol čim prej, obstaja veliko ljudskih zgodb, ki naj bi nakazovale, ali pričakuješ dečka ali deklico. Vendar pa te zgodbe pogosto niso znanstveno podprte. V nadaljevanju bomo preverili, kaj pravijo ljudske zgodbe o znakih za dečka in kakšno je strokovno mnenje.
1. Nosiš nizko?
Ljudska zgodba pravi, da ženske, ki nosijo otroka nizko v trebuhu, pričakujejo dečka, še preden se otrok spusti v tretjem trimesečju. Po mnenju ginekologinje dr. Kameelah Phillips nizka nosečnost ni nujno znak za dečka. Položaj otroka in število prejšnjih nosečnosti vplivata na videz trebuha in način nošenja nosečnosti.
2. Kilogrami se kopičijo okoli trebuha
Če te ljudje vidijo od zadaj in ne opazijo, da si noseča, morda pričakuješ dečka. Pravijo, da ženske, ki pridobijo kilograme samo na trebuhu, verjetno nosijo dečka, medtem ko tiste z več kilogrami na bokih pričakujejo deklico. Dr. Phillips pravi, da so spremembe v telesni obliki odvisne od materine velikosti in oblike, ne pa od spola otroka.
3. Tvoj partner ne pridobiva na teži
Ljudska zgodba trdi, da boš verjetno rodila dečka, če tvoj partner ni pridobil teže. Medtem ko se lahko moški včasih zredijo zaradi hormonskih sprememb, ni nobene povezave med pridobivanjem teže partnerja in spolom otroka.
4. Tvoja koža je sijoča in lepa
Mnoge noseče ženske opažajo izboljšanje stanja kože, ki je povezano z nosečniškim sijajem. Ljudske zgodbe pravijo, da nosečnost z dečkom izboljša tvoj videz, medtem ko deklice kradejo lepoto. Dr. Phillips pravi, da sijoča koža pogosto pomeni boljši pretok krvi, kar se zgodi v vsaki nosečnosti. To ni nujno znak, da nosiš dečka.
5. Nimaš močnih jutranjih slabosti
Če med nosečnostjo nimaš močnih jutranjih slabosti, mnogi verjamejo, da pričakuješ dečka. Nedavne raziskave kažejo, da jutranja slabost ni odvisna od spola otroka. 80 % žensk doživi določeno stopnjo slabosti, ne glede na spol.
6. Tvoj urin je temnejše rumene barve
Obstajajo ljudske zgodbe, ki trdijo, da temnejši urin pomeni, da pričakuješ dečka. Dr. Phillips pojasnjuje, da barva urina ni povezana s spolom otroka, temveč z vnosom tekočine, prehrano in morebitnimi okužbami.
7. Tvoja stopala so vedno hladna
Če so tvoje noge med nosečnostjo stalno hladne, ljudska zgodba pravi, da boš verjetno rodila dečka. Hladna stopala so verjetno posledica hormonskih sprememb, ki vplivajo na temperaturo telesa, ne pa posledica spola otroka.
8. Nizek srčni utrip dojenčka
Ljudje pogosto verjamejo, da imajo dečki počasnejši utrip srca kot deklice. Če je utrip tvojega otroka nižji, morda pričakuješ dečka. Študije so pokazale, da ni znanstvene povezave med številom utripov srca in spolom otroka.
Znanstveni načini za ugotavljanje spola otroka
Čeprav so ljudske zgodbe zabavne, obstajajo bolj natančne metode za določanje spola otroka. Obstajajo znanstveni testi, ki ti bodo pomagali ugotoviti, ali pričakuješ dečka ali deklico:
- Prenatalni NIPT test: V 10. tednu nosečnosti lahko opraviš neinvazivni prenatalni test (NIPT), ki preveri genetske nepravilnosti ploda. Test vključuje tudi določitev spola otroka.
- Ultrazvok: Ultrazvok, ki se izvaja okoli 12. tedna nosečnosti, lahko včasih razkrije spol otroka, čeprav ni povsem zanesljiv. Med 18. in 22. tednom nosečnosti je ta metoda običajno bolj natančna.
Telesne spremembe med nosečnostjo: Več kot le rast trebuščka
Nosečnost je obdobje, ko se v ženskem telesu dogajajo izjemne spremembe, ki omogočajo rast in razvoj novega bitja. Te spremembe so posledica kompleksnega delovanja hormonov in prilagajanja telesnih sistemov.
Žensko telo že zgodaj po zanositvi začne sprejemati določene prilagoditve in spremembe, da se lahko sooči z izzivi, ki jih prinaša nosečnost. Napadi slabosti, kolaps, oteženo dihanje, bruhanje, utrujenost so le nekateri znaki, s katerimi se nosečnica sooči že kmalu po zanositvi in so posledica nekaterih telesnih sprememb. V nosečnosti je žensko telo podvrženo vrsti fizioloških sprememb, nekatere se pojavijo že kmalu po zanositvi. Dejstvo je, da v ženskem telesu raste novo življenje, novo bitje in telo se mora temu prilagoditi.
"Spremembe v nosečnosti zajamejo celotno telo. Spremeni se raven hormonov in preko njihovega delovanja tudi praktično delovanje vseh organskih sistemov, ki na ta način omogočajo normalen razvoj in rast ploda, hkrati pa so to tudi že priprave na porod in tudi poporodno obdobje," razloži Matic Gornik, dr. med., spec. Prilagoditve so posledica delovanja hormonov, koncentracija teh v nosečnosti običajno naraste. Prav vsak izmed njih v nosečnosti igra svojo vlogo, bistven pri tem je progesteron, ki mu rečemo tudi zaščitnik nosečnosti, saj ima ključno vlogo pri ohranjanju nosečnosti. Poleg tega sprošča gladko mišično tkivo maternice, hkrati pa zmanjša tudi gibljivost preostalih gladkih mišic v telesu. Vpliva tudi na rast dojk, medtem ko estrogen pospešuje rast mlečnih žlez v dojkah, prav tako pa pripomore tudi k dozorevanju materničnega vratu. Kakih deset dni po ugnezditvi zarodka lahko v krvi matere zaznamo humani horionski gonadotropin (Hcg), ki je glavni razlog za slabost z njo povezanim bruhanjem v zgodnji nosečnosti.
Največjih sprememb v obdobju nosečnosti so deležna rodila. Maternica se namreč v obdobju devetih mesecev poveča (približno) kar za 20-krat. "Najbolj očitne spremembe se res zgodijo na rodilih. Maternica se pod vplivom rasti ploda pomakne iz male medenice in ob koncu nosečnosti sega praktično do ravni prsnega koša. Izcedek iz nožnice se poveča, poveča in zmehča pa se tudi zunanje spolovilo. Kot omenjeno, maternica ob koncu nosečnosti sega do ravni prsnega koša. V času nosečnosti se sicer poveča tudi obseg le tega (za 5 do 7 cm), medtem ko se trebušna predpona zaradi naraščajoče velikosti maternice dvigne. Mehanski pritisk maternice na mehur nosečnicam povzroča nemalo težav, saj morajo vse pogosteje obiskovati stranišče in odvajati vodo. Delovanje ledvic se poveča, prav tako pa se poveča tudi njihova teža. Sečevodi se razširijo in podaljšajo, kar je posledica povišane koncentracije progesterona. Zaradi relaksina se zrahljajo sklepi, vezi postanejo bolj ohlapne, kar zmanjša mišični tonus, a poveča gibljivost sklepov. Posledično so nosečnice tudi bolj občutljive za poškodbe. S tem se povečuje ledvena krivina, medtem ko ramenski del teži naprej, kar lahko povzroči bolečine v hrbtenici. Nenavadne prehranjevalne želje, zaprtje, zgaga in jutranje slabosti so prav tako posledica delovanja hormonov.
"Spremembe v prebavilih so v največji meri posledica delovanja progesterona, deloma pa tudi humanega horionskega gonadotropina (HCG). Progesteron je, kot rečeno, zaščitnik nosečnosti. V začetku nosečnosti ga proizvaja rumeno telesce v jajčniku, nekje po 12. Pod vplivom progesterona se namreč upočasni gibljivost gladkih mišic, kar ima za posledico upočasnjeno prebavo," pove dr. Gornik in nadaljuje: "Čas prehoda hrane vzdolž črevesja se lahko podaljša za do 50 %. Kot posledica upočasnjenega gibanja hrane se pogosto pojavi refluks (zgaga), zaradi pritiska hrane v spodnjem delu prebavnega trakta (skupaj s še nekaterimi drugimi prilagoditvami v nosečnosti) pa se pogosto pojavi še ena nosečniška tegoba - hemoroidi." Še hujše spremembe v telesu povzročajo dvojčki oz. velik plod, ki želodec potisnejo še višje ter zato še bolj okrepijo pritisk na organe v zgornjem delu trebuha. Po koncu nosečnosti je lahko v ženskem telesu kar za osem litrov več vode kot pred njo. Za nosečnost je namreč značilno zadrževanje vode v telesu, ki se odraža z oteklimi okončinami, kar je v večji meri posledica povečanega volumna krvi.
Srčni minutni volumen začne naraščati že v prvem trimesečju, v normalni enoplodni nosečnosti pa poraste za 35-50 % ali povprečno za 1,5 l na minuto. Povečan pretok krvi med drugim tudi pomaga koži odvajati toploto, ki nastaja zaradi povečane mase. Spremeni se tudi koncentracija krvnih celic. "Predvsem se poveča volumen krvi - torej sama količina, ki pa se bolj poveča na račun krvne plazme in ne toliko na račun krvnih celic (eritrocitov). Zato pravimo, da je anemija do neke mere v nosečnosti »fiziološka«. Kljub temu so zaradi povečanja števila eritrocitov v telesu povečane potrebe po železu. Prehodno se v nosečnosti poveča tudi hitrost strjevanja krvi," spremembe, vezane na volumen in sestavo krvi, pojasni sogovornik ter osvetli adaptacije, s katerimi se žensko telo pripravi na porod in čas po porodu, ko obstaja velika verjetnost poporodnih krvavitev: "Zaradi povečane koncentracije faktorjev strjevanja krvi se taka krvavitev hitreje ustavi, hkrati pa zaradi relativno razredčene krvi telo ne izgublja dragocenih eritrocitov (dragocenih zato, ker telo potrebuje 1-2 tedna, da ustvari nove eritrocite)." Med porodom ženska v povprečju izgubi kar 300 ml krvi, pogosto pa tudi nekaj več. V času nosečnosti se poveča tudi število belih krvničk (levkocitov), število trombocitov, ki sodelujejo pri strjevanju krvi, pa med nosečnostjo upade za 20 %.
V času nosečnosti se lahko na trebuščku izriše temna črta na trebuhu pod popkom, imenujemo jo "linea nigra". Ta je posledica povečane pigmentacije kože v obdobju nosečnosti, ki je značilna predvsem za predele telesa, ki so že sicer močneje pigmentirani. Pri nekaterih nosečnicah se na obrazu pojavijo rumenorjave pege. Na dlaneh lahko opazimo razširitev oz. Ker se prostornina ženskega telesa na račun rastočega ploda poveča, se koža raztegne, predvsem na trebuhu, dojkah in stegnih. Posledica so lahko nosečniške strije, ki vztrajajo tudi po porodu, obledijo in se zabrazgotinijo. Nekatere nosečnice tarnajo tudi o srbenju kože. Struktura las se stanjša, ti pa rastejo hitreje, tako kot tudi nohti. Dojke so v času nosečnosti deležne občutne preobrazbe. Po porodu bradavice postanejo precej bolj občutljive na dotik, saj ob novorojenčkovem dotiku živčne celice v možganih pošljejo signal, ki povzroči sproščanje oksitocina.
Je res, da vsaka nosečnost žensko stane enega zoba? Seveda ne, a vendarle stara "modrost" le ni tako iz trte zvita. V času nosečnosti se pogosto pojavijo zobozdravstvene težave, od zobnih oblog, kariesa do krvavenja dlesni, najpogostejša je nosečniški gingvitis. Prepoznamo ga po občutljivih pordelih in nabreklih dlesnih, ki zmerno tudi krvavijo. Najpogosteje se pojavi v drugem mesecu nosečnosti, ko se povečata ravni estrogena in progesterona v krvi, težave pa se stopnjujejo vse tja do osmega meseca. Razlog tiči tudi v dokaj nenavadni prehrani noseče ženske, ki zaradi nihanja hormonov pogosto posega po kislih živilih, sladkarijah in se prehranjuje tudi v nočnem času. Ob neprimerni ustni higieni je oblog vedno več, s čimer se težave le še povečujejo. Prav zato strokovnjaki svetujejo, da tudi v času nosečnosti temeljito umivate zobe in skrbite za ustno higieno, vključno z nitkanjem. Dojke so v času nosečnosti deležne občutne preobrazbe. Zaradi rasti žleznega tkiva, ki po porodu predstavlja primarno hrano novorojenčka, porastejo. Ste tudi vi opazili, da se vam je noga v nosečnosti povečala? Bržkone se vsak kdaj vpraša, kaj počne plod v maternici, kako se odziva na hrup, glasbo, govorjenje, stres, na dotike in prigovarjanje? Običajno v šestem mesecu - individualno, ženske, ki so prvič noseče, pozneje, druge lahko že prej - nosečnica začuti prve gibe ploda. Najprej so šibki, vendar se krepijo in postajajo čedalje močnejši, saj se začne premikati z rokicami in nogicami. Strokovnjaki pravijo, da otrokovi gibi v maternici izražajo njegovo zdravje in razvoj. Tudi kolcanje v maternici je povsem običajen pojav, ki ga nekatere nosečnice začutijo že kmalu.
Na univerzi Helsinki so opravili zanimivo študijo: znanstveniki so k sodelovanju povabili nosečnice in jih razdelili v dve skupini. Polovici otrok v maternici so na začetku tretjega tromesečja - v tem obdobju zaznava in se odziva na zunanje zvoke - predvajali otroško pesmico, drugi polovici ne. Med opazovanjem štiridimenzionalnih posnetkov, narejenih z ultrazvokom, so britanski strokovnjaki ugotovili, da se otroci v 24. tednu nosečnosti lahko smejijo.
Znano je, da se med nosečnostjo velikokrat pojavi nepremagljiva želja po določeni hrani. Ali to pomeni, da bo otrok mamice, ki se denimo ne more upreti slanemu, tudi sam ljubitelj začinjene hrane? Pravzaprav je mogoče: hranljive snovi skozi plodovnico prihajajo do ploda in v približno 20. Ena od raziskav je dokazala, da hrup, usmerjen proti trebuhu nosečnice, pri plodu v tretjem tromesečju izzove grimase in obnašanje, ki spominjajo na jok.
Nosečnost je eno izmed najbolj čudovitih in hkrati skrivnostnih obdobij v življenju ženske. Čas, ko se v telesu dogajajo neverjetne spremembe, nekatere od njih pa so lahko prav zanimive in presenetljive. Eden izmed najbolj opaznih znakov nosečnosti je povečana občutljivost za vonje, znana kot hipersomnija in je najpogosteje prisotna v prvem trimesečju. To je posledica povečane ravni hormona hCG, ki je značilen za nosečnost. Nosečnost lahko prinese tudi spremembe v rasti in gostoti las. Povečana raven estrogena povzroči, da lasje dlje ostanejo v fazi rasti, zaradi česar so gostejši in bolj polni. Vendar pa lahko estrogen povzroči tudi poraščenost na neželenih mestih, kot so obraz, trebuh in bradavice. Da bi telo zagotovilo potrebe rastočega ploda po krvi s kisikom, se lahko med nosečnostjo volumen krvi poveča tudi do 50 %. Ker se med nosečnostjo poveča volumen krvi, mora srce trdo delati, da prečrpa ves dodatni volumen. Med nosečnostjo se močno poveča proizvodnja estrogena. Med nosečnostjo se lahko prsi povečajo tudi za dve do tri košarice. Ta sprememba je posledica povečanja ravni hormonov in priprave prsi na dojenje. Zaradi povečanega pretoka krvi med nosečnostjo so spolni organi bolj občutljivi, kar lahko vodi do intenzivnejših orgazmov. Tudi okusne brbončice se med nosečnostjo lahko spremenijo. Presenetljivo dejstvo je, da lahko nosečnice začnejo proizvajati mleko, ko slišijo jok dojenčka - tudi če to ni njihov otrok.
Zanimiva dejstva in miti o nosečnosti
- Povprečna starost ženske ob prvi nosečnosti je 25-29 let. Leta 1970 je bila ta starost 21 let.
- Nosečnica naj bi dnevno uživala 300 dodatnih kalorij.
- Maternica se med nosečnostjo v povprečju poveča za 500x glede na njeno siceršnjo velikost.
- Povprečna dolžina nosečnosti je 280 dni. Neverjetno dejstvo pa je, da je ženska lahko noseča tudi celo leto. Najdaljša nosečnost na svetu je bila dolga kar 375 dni, zanimivo pa je, da je novorojenček ob rojstvu tehtal le približno 3175 gramov.
- Dvojčki se najpogosteje rojevajo v Nigeriji. Število rojenih dvojčkov je v Nigeriji štirikrat večje kot v kateremkoli drugem delu sveta. Nihče ne ve zakaj, nekateri pravijo, da naj bi bilo to povezano z veliko količino zaužitega jama, krompirju podobnega gomolja.
- Plodovnica zaščiti otroka pred "udarci" pri seksu. Plodovnica ščiti otroka med seksom, zato je seks v nosečnosti varna oblika "telovadbe". Deluje kot pregrada, ki ščiti dojenčka v trebuhu pred potiski v maternico.
- Zanositev z oralnim seksom je mogoča. Zanositev z oralnim seksom se je zgodila vsaj enkrat. Zgodilo naj bi se dekletu iz Lesotha (Južna Afrika), rojeni brez vagine, ki so jo zabodli v trebuh, ko je oralno zadovoljevala svojega fanta.
- Dojenčki imajo v trebuhu erekcije. Dojenčki lahko tudi v materinem trebuhu doživijo erekcijo. Res je to težko verjeti, dejansko pa naj bi na ta način ginekologi s pomočjo ultrazvočne preiskave v nekaterih primerih določili spol nerojenega otroka.
- Preobčutljivost za vonjave povzroča nosečniške slabosti. Ženska v času nosečnosti razvije okrepljen občutek za vonje zaradi hormonskih sprememb, ki se dogajajo v njenem telesu. Raziskovalci iz univerze v Standfordu (ZDA) so dokazali, da nosečniška slabost in bruhanje lahko dejansko povzroči nosečniška preobčutljivost na vonjave.
- Nosečnici lasje ne izpadajo. V nosečnosti ženskam ne izpadajo lasje, ampak ti postanejo polnejši in močnejši. Visok nivo estrogena v nosečnosti preprečuje izpadanje las, ki je povsem normalno. Posledica so bujnejši lasje v nosečnosti in povečano izpadanje las po porodu.
- Nosečnici lahko zraste noga. V času nosečnosti se lahko ženski noga poveča tudi do ene številke. To ne velja za vse ženske, dejansko pa lahko za tiste ženske, ki se jim nogi povečata in jim otekata, obutev predstavlja velike težave.
Prehrana in telesna aktivnost v nosečnosti: Mit in resnica
Prehrana za nosečnice je pogosto obravnavana tema, ki je ovita v številne miti. Morda se vam ob prebiranju literature na spletu res tako zazdi, a temu ni tako, le zdravo kmečko pamet je potrebno uporabiti in je večina odgovorov na dlani. Živila in hranila, ki jih ženska uživa med nosečnostjo imajo za zdravje ženske in otroka pomembne zdravstvene posledice. Nosečnice imajo nekoliko drugačne prehranske potrebe in pomembno je vedeti, da je vsaka nosečnica drugačna in je potreben individualiziran pristop.
Mit 1: Nosečnica mora jesti za 2Nosečnici ni potrebno jesti za dva, kalorični vnos naj se poveča za približno 300kcal/dnevno v 2. tromesečju in okoli 450kcal/dnevno v 3. tromesečju (Kominiarek & Rajan, 2016). Energijski vnos je odvisen tudi od indeksa telesne mase nosečnice in telesne aktivnosti nosečnice. Denimo pri suhih ali zelo aktivnih ženskah bo ta višji.
Mit 2: Nosečnica naj se izogiba telesni dejavnostiVčasih so nosečnicam priporočali veliko počitka in bolj malo gibanja. Pa temu ni tako, gibanje je za nosečnice celo priporočljivo in zelo koristno. To ne pomeni, da mora vsaka nosečnica teči, hoditi na pilates ali začeti z neko dejavnostjo na novo ravno med nosečnostjo. Priporočljivo je ohraniti nivo kondicije in moči, ki bo sigurno koristen tudi po rojstvu. Vsaka nosečnica mora najti aktivnost, ki ji ustreza in ki je zanjo varna.
Fiziološke spremembe med nosečnostjo spremenijo običajne vrednosti več laboratorijskih vrednosti. Med nosečnostjo naraščata skupna masa rdečih krvnih celic in volumen plazme, vendar se plazemski volumen v večji meri povečuje, kar ima za posledico hemodilukcijo in anemijo med nosečnostjo. Potrebe po mikronutrientih pri nosečnicah so višje kot pri nenosečih ženskah. Zato je priporočljivo jemanje multivitaminskih pripravkov. Dodajanje železa ima za posledico višjo koncentracijo hemoglobina, ki poveča zmogljivost prenašanja kisika in zagotavlja zaščito pred izgubo krvi, ki se pojavi med porodom (Hallberg, 1988). Za nosečnice je izrednega pomena tudi folna kislina, ki je v podporo hitri rasti celic, razmnoževanju celic, delitvi celic in sintezi nukleotidov za razvoj ploda in posteljice. Za železo in folno kislino obstajajo veliko znanstvenih dokazov, ki kažejo na njihovo povečano potrebo med nosečnostjo.
Mit 4: Nosečnica je ves čas utrujenaUtrujenost je v času nosečnosti lahko prisotna, vendar temu ni nujno tako. Bolj pogosto se pojavlja v prvem tromesečju, kasneje pa veliko manj in nič čudnega ni, če vidimo nosečnico teči, pleskati stanovanje… K zmanjšanju utujenosti pripomoremo s pravilno prehrano in vnosom zadostne količine potrebnih hranil in mikrohranil. Poleg hrane bogate s folati (agrumi, temno zelena listnata zelenjava, oreški in jetra) je priporočljivo jemanje prehranskega dodatka folne kisline. S tem se zmanjša možnost okvare živčnih cevi pri plodu. Potrebe po železu se med nosečnostjo skoraj podvojijo. Železo se bolje absorbira ob prisotnosti vitamina C, medtem, ko denimo mleko in pravi čaj/kava ovirata absorbcijo.
Reference:Hallberg, L. (1988). Iron balance in pregnancy. In H. Berger (Ed.), Vitamins and Minerals in Pregnancy and Lactation (pp. 115-127). Raven Press.Kominiarek, M. A., & Rajan, P. (2016). Nutrition Recommendations in Pregnancy and Lactation. The Medical Clinics of North America, 100(6), 1199-1215. doi:10.1016/j.mcna.2016.06.004Lassi, Z. S., Salam, R. A., Haider, B. A., & Bhutta, Z. A. (2013). Folic acid supplementation during pregnancy for maternal health and pregnancy outcomes. Cochrane Database of Systematic Reviews, 3, CD006896.Medicine, I. of. (1990). Dietary Reference Intakes. The Essential Guide to Nutrient Requirements. National Academies Press.Pitkin, R. M. (2007). Folate and neural tube defects. American Journal of Clinical Nutrition, 85(1), 285S-288S.
tags: #zabavna #dejstva #o #nosecnosti