Multipla skleroza (MS) je kronična avtoimunska vnetna bolezen osrednjega živčevja, pri kateri propadajo mielinske oziroma živčne ovojnice. Natančen vzrok bolezni še ni znan, vplivajo pa tako genetski kot tudi dejavniki okolja. To pomeni, da telesni imunski sistem izgubi sposobnost prepoznavanja nekaterih svojih tkiv in jih napade, kot da bi bili tujki. Veliko živčnih vlaken v možganih in hrbtenjači je prekritih z zaščitno, izolacijsko ovojnico iz mielina. Pri multipli sklerozi se poškoduje mielin, v ovojnici nastajajo luknjice, proces pa se strokovno imenuje demielinizacija. Ko je mielinska ovojnica enkrat poškodovana, se živčni impulzi ne morejo več normalno prenašati po živčnem vlaknu. Za multiplo sklerozo najpogosteje obolevajo ljudje med dvajsetim in štiridesetim letom starosti. Dejstvo je, da ženske zbolijo pogosteje kot moški. Ob tem se pojavlja vprašanje, ali bolnice z multiplo sklerozo lahko zanosijo in ali nosečnost kakor koli vpliva na potek te bolezni in nasprotno: ali bolezen lahko škodljivo vpliva na nosečnico in plod.
Nosečnost in multipla skleroza: Pomirjujoča dejstva
Že dolgo je znano, da nosečnost ne predstavlja povečanega tveganja za nastanek multiple skleroze. Tveganje za nastanek multiple skleroze med nosečnostjo je v primerjavi z obdobjem po porodu manjše, vendar pa je tveganje za nastanek multiple skleroze pri ženskah, ki nikoli ne rodijo, večje, kot je pri ženskah, ki imajo najmanj tri otroke. V evropski multicentrični raziskavi PRIMS so še dve leti po porodu spremljali 227 žensk. Ugotovili so, da se med nosečnostjo zmanjša število zagonov bolezni; ta upad je najizrazitejši v zadnjem trimestru. Verjetnost za ponovni zagon bolezni pa se močno zveča zlasti v prvih treh mesecih po porodu.
Kako multipla skleroza (MS) vpliva na nosečnost? | Duke Health
Po besedah dr. Alenke Horvat Ledinek, dr. med., s Kliničnega oddelka za bolezni živčevja Nevrološke klinike v Ljubljani, multipla skleroza ne vpliva bistveno na nosečnost. Pri svojem delu se večkrat srečuje z željo bolnic po tem, da bi imele otroka. Svetuje, da se za načrtovanje nosečnosti odločijo v obdobju, ko je bolezen stabilna, ko ni zagonov bolezni in bolnica že nekaj let prejema terapijo z enim od zdravil, ki upočasnjujejo bolezenski proces. Zadržkov ni, kadar bolnica prejema zdravila prvega reda, kot glatiramer acetat in IFN-beta-1a subkutano ter IFN-beta-1b subkutano: zdravljenje s temi se lahko nadaljuje tudi med nosečnostjo. Na srečo nosečnost sama upočasni vnetni proces in zmanjša tveganje za zagon bolezni. Raziskave so celo pokazale, da se število zagonov bolezni med nosečnostjo zmanjša, še posebej v zadnjem trimesečju.
Obveščanje zdravnikov in posebnosti obravnave
Da, zdravnike v porodnišnici je treba obvestiti, da imate multiplo sklerozo. Vendar pa vas zaradi tega praviloma ne obravnavajo bistveno drugače. Številne raziskave pri osebah z MS so pokazale, da nosečnost in porod ter zapleti pri njem niso bistveno drugačni kot pri populaciji brez MS. Večina nosečih oseb z MS ne potrebuje posebnega oz. dodatnega ginekološkega spremljanja, samo zaradi MS. Prav tako je med samo nosečnostjo malo zagonov bolezni in ponavadi imunomodulatorno zdravljenje v tem času ni potrebno.
Ena izmed uporabnic izkušenj je povedala: "Jaz se jim povedala, v bolnišnici sem bila normalno obravnavana! Pri porodu in po porodu nisem imela težav! Dojila sem 9 mesecev brez težav, ko pa sem nehala dojiti se mi je poslabšalo in sem šla na medrol. Mislim, da je strah odveč!!! Če hočeš podebatirati o tem, mi napiši kak kontakt, imam lastne izkušnje. Pozitivne."
Druga uporabnica je dodala: "Jaz sem neposredno po porodu dobivala imunoglobuline, ki so oblažili poslabšanje. Z osebjem v LJ. porodnišnici, ki so za diagnozi vedele, pa imam le lepe izkušnje. Po porodu pa… veliko utrujenosti. Ampak mislim da se s tem srečujejo tudi mamice brez MS. Ko se prebrodi prvih nekaj mesecev pa je super. Dete je naravno zdravilo za MS 🙂"
Porod in vpliv na multiplo sklerozo
Porod na kakršenkoli način ne vpliva negativno na potek bolezni, razen v redkih primerih resnega poslabšanja. Način poroda, torej po naravni poti ali s pomočjo carskega reza, je ponavadi enak kot pri osebah brez MS. Odločitev je v domeni porodničarja. Le v izjemnih primerih (npr. ob hujši nevrološki prizadetosti) bi bil indiciran carski rez samo zaradi MS. Na primer, v kolikor nosečnica fizično ne bi bila zmožna poroda zaradi šibkosti, spastičnosti, hujših motenj občutenja ob hrbtenjačnih lezijah itd.
Bolnica z multiplo sklerozo lahko rodi po naravni poti. Odločitev o načinu poroda je v rokah porodničarja. Bolnice nekoliko pogosteje rodijo s carskim rezom. Pri porodu po naravni poti večkrat potrebujejo pomoč z vakuumom v primerjavi z zdravimi ženskami, prejmejo lahko anestezijo in/ali epiduralno anestezijo. Različne oblike lokalne anestezije ne predstavljajo pri bolnicah z MS nobene ovire. Nemalokrat lahko prav s spinalno anestezijo zmanjšamo krče v nogah in olajšamo porod v zadnji, iztisni fazi.
V času nosečnosti se lahko nekoliko poslabšajo nekateri simptomi bolezni, kot so: utrudljivost, spastičnost in motnje mokrenja. Pri bolnicah z že prisotnimi motnjami mokrenja so pogostejši uroinfekti in potreba po samokateterizaciji se poveča. Zaradi ponavljajočih se vnetji spodnjih sečil nekatere bolnice potrebujejo dolgotrajno zdravljenje z nizkimi odmerki antibiotikov. Po novem pa lahko tudi nosečnice zdravijo z zdravili prvega reda, interferoni beta, in zdravljenje se lahko nadaljuje tudi med dojenjem.
Dojenje in multipla skleroza
Dojenje ne poslabša multiple skleroze. Nekatere študije celo kažejo, da imajo doječe bolnice manjše tveganje za zagon po porodu. Vendar pa se priporoča previdnost pri jemanju nekaterih zdravil med dojenjem, zato je pomemben posvet z zdravnikom. Če je bolezen zelo aktivna, se lahko s terapijo začne takoj po porodu, v tem primeru pa bolnica običajno ne doji. Vendar pa velika večina bolnic v času dojenja ne prejema nobene terapije.
Uporabnica Bronte72 je potrdila: "Otrok je star 3 leta, mami cveti." To nakazuje na pozitivni vpliv materinstva na potek bolezni pri nekaterih posameznicah.
Zdravljenje multiple skleroze med nosečnostjo in po porodu
Do pred kratkim se je zdravljenje bolezni v času, ko ženska poskuša zanositi, prekinilo, ta prekinitev pa je trajala tudi vso nosečnost. Pogosto je bila tako ženska dlje časa brez terapije, kar je povečalo tveganje za poslabšanje bolezni. Danes pa je situacija drugačna. Z razvojem zdravil se je spreminjal tudi pristop k zdravljenju, tako poznamo eskalacijsko in indukcijsko zdravljenje. Eskalacijski način pomeni, da začnemo zdravljenje z zdravili prvega reda, ki so zmerno učinkovita in varnejša, v primeru dejavnosti bolezni pa preidemo na učinkovitejša zdravila drugega reda.
Zdravilo okrelizumab je prvo zdravilo, ki upočasni napredovanje primarno progresivne multiple skleroze. Zgodnje prepoznavanje bolezni in zgodnje zdravljenje bolezni je ključnega pomena pri bolnikih z multiplo sklerozo.
Pri zdravljenju je pomemben individualni pristop. Upoštevajo se klinični znaki in simptomi (število zagonov bolezni, klinična slika zagona, okrevanje po zagonu), spremembe na slikanju z magnetno resonanco, morebitne pridružene bolezni ter tudi želje in pričakovanja bolnika.
Pomembna je tudi previdnost pri skupini zdravil, ki jih zdravnik predpiše za obvladovanje različnih težav, kot so npr. utrudljivost, mokrenje, krči.
Ali je multipla skleroza dedna?
Glede dednosti dr. Horvat odgovori, da MS ni dedna in da je tveganje za nastanek MS pri otroku zdravih staršev le 0,2-odstotno. Če ima eden od staršev MS, je tveganje za razvoj MS pri otroku 3- do 5-odstotno. Če imata MS oba starša, je tveganje za nastanek MS tudi do 30-odstotno. Po njenih besedah gre za genetsko zelo kompleksno bolezen, saj na njen nastanek vplivajo številni genetski in negenetski dejavniki. V družinah z multiplo sklerozo je obolevnost od deset- do petdesetkrat večja v primerjavi s preostalim prebivalstvom.
Nasveti za nosečnice z multiplo sklerozo
Kljub temu, da multipla skleroza na nosečnost ne vpliva negativno, je pomembno, da ženske, ki se odločijo za naraščaj, o tem dobro premislijo. Ko se pacientka z multiplo sklerozo odloči za otroka, je dobro, da nosečnost načrtuje skupaj s svojim ginekologom in nevrologom, ki ji nudita strokovna mnenja, nasvete, navodila in podporo. Pred zanositvijo je priporočljivo, da pacientka dobro pozna svoj potek bolezni ter spozna, kako bolezen vpliva na partnerski odnos, saj breme, ki se pojavi z rojstvom otroka, precej vpliva tudi na partnerja.
Na posvetu "Nosečnost in materinstvo z MS", ki je bil v četrtek, 5. oktobra ob 18. uri, so podali številne nasvete o dobri pripravi na nosečnost, porod in materinstvo. Diagnoza multipla skleroza je največkrat postavljena med 20. in 40. letom starosti, torej v obdobju načrtovanja družine. Mnogim parom se ob tem pojavljajo številna vprašanja, dileme in strahovi o poteku nosečnosti in poroda ter negi novorojenčka.
Na vprašanje o jemanju dodatkov, kot so svetlinovo olje, B kompleks in homeopatska zdravila, je mag. Stanko Pušenjak, dr. med., specialist ginekolog in porodničar, odgovoril, da svetlinovega olja in homeopatskih pripravkov ne pozna, B-complex pa lahko uporabljajo. Dovoljeno je tudi vse ostalo, kar ni dokazano škodljivo, enako kot za vse nosečnice.
Zaključek
Multipla skleroza in nosečnost nista nujno nezdružljivi. Z dobro pripravo, sodelovanjem z zdravniki in pozitivnim pristopom lahko nosečnice z multiplo sklerozo uspešno prehodijo to posebno obdobje in postanejo srečne mamice. Strahu je odveč, saj znanost in medicinska praksa nudita vse več podpornih rešitev za kakovostno življenje z multiplo sklerozo ter v času nosečnosti in po njej.