Dojenčki se skozi svoje zgodnje življenje učijo vrsto novih veščin. Od prvih poskusov plazenja, samostojnega vstajanja, prehodov od čebljanja do tekočega pogovora, do osvajanja veščine, kako žličko ne spustiti na tla, ampak jo prinesti do ust. Na tem obsežnem seznamu se nahajata tudi varno žvečenje in požiranje. Čeprav se dojenčki rodijo pripravljeni za hranjenje, se kljub temu lahko soočijo s težavami, kot je dušenje.
"Dojenčki razmeroma malo stvari lahko naredijo sami," pojasnjuje Joan E. Shook, dr. med., FAAP, FACEP, članica ameriškega znanstvenega svetovalnega združenja Rdečega križa in sodelavka teksaške otroške bolnišnice v Houstonu. "Od rojstva do starosti približno 4 mesecev naprej nevarnost zadušitve predstavlja vse, kar dajejo v usta." To pomeni, da se lahko novorojenček zaduši tudi z materinim mlekom ali lastno slino. Kasneje se ta nevarnost razširi na otroško hrano, redkeje pa tudi na sluz (mukus) zaradi dihalnih bolezni. Če se dojenček začne dušiti zaradi tekočine, je nujno odpreti njegova usta in jo odstraniti z aspiratorjem.
Ko dojenček prične s plazenjem, se njegovo raziskovanje sveta bistveno spremeni. Z usti namreč aktivno raziskuje svoje okolje. V tej fazi razvoja so najpogostejši vzroki za dušenje pri premikajočih se dojenčkih majhni predmeti, ki blokirajo dihalne poti. Med te predmete sodijo igrače, gumbi, koščki trdne hrane ali kovanci. Hkrati lahko tovrstno težavo povzroči tudi samo hranjenje, ko si dojenček napolni usta s preveliko količino hrane.
Idealno bi bilo, da se starši in skrbniki udeležijo tečaja o preprečevanju zadušitve in oživljanju otrok. "V ključnem momentu, ko pride do dušenja, je sicer težko vedeti, kako to storiti pravilno," priznava Shook. Če se dojenček kašlja ali davi, ima težave z dihanjem ali postane v obraz rdeč ali celo moder, je verjetno, da nekaj ovira njegovo dihalno pot.
V primeru delne zapore dihalne poti še vedno nekaj zraka vstopa v otroška pljuča in iz njih izstopa okoli tujega predmeta. Dojenček se najpogosteje začne v tem primeru daviti ali kašljati. V takšni situaciji je najbolje, da otroku pri tem ne pomagate in mu dovolite, da tujek sam izkašlja - to je namreč najučinkovitejši način, da se blokada odstrani sama. Vsekakor pa je nujno ukrepati, če dojenček ne uspe uspešno izkašljati predmeta ali če ima popolno zaporo zraka (kar pomeni, da v pljuča otroka ne pride zrak ali iz njih ne more iziti).
Postopki v primeru zadušitve
V primeru, ko se dojenček zaduši, je ključnega pomena hitro in pravilno ukrepanje. Navodila za nudenje prve pomoči vključujejo naslednje korake:
- Namestitev dojenčka: Dojenčka namestite na svojo podlaht tako, da ima svoj trebuh naslonjen na vašo roko in je obrnjen z glavo navzdol, proti vaši dlani.
- Udarci med lopaticami: Otroka nagnite naprej in ga z ostrimi, močnimi udarci udarite med lopaticami. Pred vsakim naslednjim udarcem preverite, če je tujek že odstranjen.
- Heimlichov prijem (pri dojenčkih): Če predhodni koraki niso uspešni, uporabite tehniko Heimlichovega prijema, prilagojeno za dojenčke. Postavite se za otroka in ga nagnite nekoliko naprej. Eno dlan stisnite v pest, drugo pa položite nanjo. Ta položaj rok položite na področje med popkom in žličko, pri čemer naj bosta palca obrnjena proti otrokovemu trebuhu. Izvedite sunkovit sunek, s katerim otrokovo trebušno steno potisnete navzgor in navznoter proti sebi.
- Oživljanje v primeru nezavesti: Če postane otrok nezavesten, takoj pričnite z oživljanjem še preden prispejo reševalci. Preverite, če je dojenček ali otrok zavesten, tako da ga popraskate po stopalu. Morda je zaradi izgube zavesti obraz postal tudi modre barve, kar je posledica pomanjkanja kisika. Vpihnite vdih v dolžini 1 do 1,5 sekunde, tako da se prsni koš vidno dvigne. Največ 10 sekund bodite pozorni na znake dobrega krvnega obtoka, kot so spontano gibanje, kašljanje, jok ali dihanje.
Preprečevanje zadušitve
Na srečo je zadušitve mogoče enostavno preprečiti. Starši in skrbniki pogosto ves čas budno pazijo na svoje malčke in skrbijo, da je njihovo okolje primerno njihovi starosti. Prvi in najpomembnejši korak je odstranitev majhnih predmetov, ki bi lahko predstavljali nevarnost. Med te spadajo majhne igrače, kot so frnikole, baloni, skokice, kroglice ter manjši gospodinjski predmeti, kot so baterije, gumbi in pokrovčki pisal.
Kljub temu, da je slinjenje običajen del razvoja dojenčka, se lahko pojavi tudi pri starejših otrocih in odraslih, včasih celo med spanjem. Slinjenje je nehotno iztekanje sline iz ust. Pri dojenčkih in malčkih je to običajen pojav, ki z odraščanjem praviloma izzveni. Dnevno slinjenje običajno preneha v prvih letih življenja, med spanjem pa lahko traja dlje.
Raziskave kažejo, da je frekvenca požiranja sline pri osebah s cerebralno paralizo nižja kot pri ljudeh brez te bolezni. Ocenjujejo, da je slinjenje prisotno pri približno tretjini ljudi s cerebralno paralizo. Lahko se pojavi tudi pri ljudeh s pridobljeno možgansko poškodbo, znižanimi intelektualnimi sposobnostmi, parkinsonovo boleznijo, med epileptičnimi napadi, pri paralizi obraznega živca, težavah z govorom, obstrukciji nosu ali ob kratkotrajni izgubi zavesti. Pogosto in močno slinjenje ima lahko posledice na zdravje in higieno. Obstaja več tehnik kontrole slinjenja, nekatere so uspešnejše od drugih. V vsakem primeru pa se predpiše obravnava glede na vzrok slinjenja.
Slinjenje pri starejših otrocih in odraslih
Včasih starši ali skrbniki izrazijo skrb glede močnega slinjenja pri otroku, ki je starejši od tipičnega obdobja dojenčka. Na primer, mama dvoletnega in tri mesece starega sina je izrazila zaskrbljenost, saj se ji kljub temu, da drugi družinski člani menijo, da gre za rast zob (petice zgoraj in spodaj še niso izrasle), to zdi nenavadno. V večini primerov so za močno slinjenje res krivci zobki, ko pričnejo prebijati dlesen. To je dolgotrajen proces, ki otroka nenehno skeli, draži in ščemi. Včasih lahko izraščanje zob spremlja kratkotrajna, rahlo povišana telesna temperatura ali celo driska. Te težave so pogosteje posledica okužbe zaradi vnašanja raznih umazanih predmetov v usta.
Za lajšanje bolečin pri izraščanju zob zelo pomaga grizenje gumijastih igračk, ki pa morajo biti čiste. Če je otrok do sedaj normalno požiral slino, je večina nevroloških bolezni izključena. Prav tako je malo verjetno, da bi imel otrok moteno delovanje žleze ščitnice. Kretenizem, ki je posledica nezadostnega delovanja ščitnice, ima za posledico velik jezik, otrok ne more dobro požirati sline, ki se mu nato cedi iz ust. Značilen je tudi videz otrokovega obraza. Omeniti velja tudi aftozni stomatitis (prva okužba s herpes simpleksom), pri katerem je močno prizadeta ustna sluznica, ki je pordela, peče in se obilno lušči.
Slinjenje med spanjem
Slinjenje med spanjem je pogosta izkušnja ljudi vseh starosti, čeprav se o njej redko govori. Čeprav je nekaterim to lahko v zadrego, lahko razumevanje, da gre za naravno in pogosto zdravo telesno funkcijo, prinese mirnejšo vest. Slinjenje med spanjem je posledica izločanja sline iz ust med spanjem. Glavni vzrok se skriva v sprostitvi telesa. Ko preidemo v globlje faze spanja, se naše mišice, vključno s tistimi okoli ust in grla, sprostijo. Pri nekaterih ta sprostitev odpre vrata za iztekanje sline, kar povzroči slinjenje. Poleg tega je izlojanje sline stalen proces, ki je bistvenega pomena za zdravje prebave in ustne higiene. Čez dan skoraj nezavedno požiramo slino. Ponoči, zlasti v globokih fazah spanja, znanih kot spanje REM (Rapid Eye Movement), se naš požiralni refleks upočasni, zaradi česar se slina včasih nabira in izteka.
Vaš položaj med spanjem lahko pomembno vpliva na to, ali se slinite ponoči. Spanje na boku ali na trebuhu ustvarja gravitacijsko privlačnost, kar spodbuja nabiranje sline in morebitno uhajanje iz ustnega prostora. Po drugi strani pa se pri spanju na hrbtu morda manj izteka slina iz ust, saj je večja verjetnost, da se bo slina nabrala v grlu (čeprav to lahko poveča tveganje za smrčanje ali spalno apnejo).
Če želite zmanjšati slinjenje, razmislite o spremembi položaja med spanjem. Pomaga lahko na primer dvig zgornjega dela telesa med spanjem, ne glede na to, ali spite na boku ali na hrbtu. Rahlo povišanje spodbuja odtekanje sline po grlu in ne iz ust. Vendar bodite pri tem previdni. Uporaba dveh vzglavnikov lahko ukrivi vašo hrbtenico (in vrat), pri čemer so pogoste bolečine v hrbtenici in predvsem v vratnem delu hrbtenice. Zato se priporoča uporaba posebnih toperjev, ki jih položite na ležišče in pod naklonom rahlo privzdignejo zgornji del telesa (od medenice navzgor). Tako ni strahu za nepravilen položaj hrbtenice, hkrati pa lahko poskrbite za višji položaj glave in zgornjega dela telesa.
Kdaj je treba biti zaskrbljen?
Čeprav je slinjenje med spanjem na splošno neškodljivo, lahko prekomerno slinjenje včasih kaže na zdravstvene težave. Če se vam ali vašemu otroku nenadoma poveča slinjenje, zlasti če ga spremljajo drugi simptomi, kot so težave pri požiranju, motnje dihanja med spanjem ali druge nenavadne motnje spanja, je morda čas, da se posvetujete z zdravnikom. Stanja, kot so apneja med spanjem, nekatere nevrološke motnje in celo okužbe, lahko povzročijo povečano tvorbo sline ali zmanjšano sposobnost učinkovitega požiranja sline. Zgodnje ukrepanje in zdravljenje lahko odpravita te težave, zmanjšata simptom prekomernega slinjenja in izboljšata splošno zdravje.
Pri nekaterih dojenčkih, ki se zdravijo z določenimi zdravili ali imajo dihalne težave, kot je astma, se lahko pojavi tudi povečano slinjenje. Če otrok občasno smrči in diha z odprtimi usti, včasih pa se zdi, da mu med spanjem zmanjka sape in jo lovi (tudi ko je zdrav), je pomembno, da se vzrok raziskuje. Slinjenje (sialoreja) nastane iz različnih razlogov. Nekateri vzroki so prehodnega značaja, drugi pa so prirojeni. Takoj po rojstvu poznamo slinjenje zaradi močne zožitve požiralnika. Prehodno se otrok lahko slini zaradi nekaterih akutnih vnetnih bolezni ali tujka v požiralniku. Poznamo pa tudi nekatere sindrome in stanja, pri katerih je slinjenje trajno. Za pravilno diagnozo je potrebno poznati potek nosečnosti, poroda in poporodnega obdobja ter otrokovo telesno stanje. Pri nekaterih sindromih vidimo tudi druge pridružene spremembe. Pomagajo tudi laboratorijske preiskave, vendar vse to ne pomeni nič brez dobrega kliničnega pregleda.
Praktične rešitve za obvladovanje slinjenja
Tisti, ki želijo obvladati slinjenje, naj razmislijo o naslednjih preprostih, a učinkovitih strategijah:
- Obliži proti smrčanju: Pri odraslih lahko posebej oblikovani obliži proti smrčanju, ki spodbujajo nosno dihanje, zmanjšajo slinjenje.
- Prilagodite prehrano: Izogibanje večjim obrokom, kofeinu in alkoholu pred spanjem lahko zmanjša tvorbo sline in verjetnost slinjenja.
- Vzglavnik in položaj spanja: Uporaba vodoodporne zaščite za vzglavnik lahko poskrbi, da bo vaš vzglavnik čist in suh. Razmislite o dvigu zgornjega dela telesa med spanjem.
- Higiena: Redno menjavanje slinčka ali majic, prepojenih s slino, in zaščita prostora za spanje lahko pripomoreta k udobju vašega otroka in preprečita draženje kože. Svetujemo pogostejše menjavanje prevleke za vzglavnik.
- Posvet z zdravnikom: V primeru nenadne povečane količine slinjenja, zlasti če jo spremljajo drugi simptomi, se posvetujte z zdravnikom.
Če razumemo, da je slinjenje del otrokovega razvoja ali naraven telesni proces, se ga lahko lotimo z manj zadrege in bolj praktično. Če prepoznamo, kdaj lahko kaže na zdravstveno težavo, prilagodimo svoje navade in spalno okolje ter uporabimo zaščitne ukrepe, lahko zagotovimo, da bo spanec kar se da udoben in higieničen.
tags: #zaletavanje #sline #pri #dojencku