Nosečnost je obdobje izjemnih telesnih in čustvenih sprememb, ki prinaša veliko veselja, a tudi potencialna tveganja. Čeprav je obdobje veselega pričakovanja, nakupovanja malih oblekic, zbiranja opreme ter pregledov pri ginekologu in prvih ultrazvočnih slikic, včasih lahko gre kaj narobe. Najhuje je, če gre za izgubo nosečnosti, kar se po podatkih zgodi v 15 do 30 % vseh nosečnosti. Včasih se zgodi, da plod v maternici umre proti koncu nosečnosti ali tik pred predvidenim terminom poroda. Izgubo zaželene nosečnosti spremljajo močni občutki; dalj ko je trajala nosečnost, večje so psihične posledice.
Različne oblike izgube nosečnosti
Izgubi nosečnosti pred t. i. gestacijo, to je do 22. tedna nosečnosti, v času, ko plod še ni sposoben preživetja ali ko plod tehta manj kot 500 g, rečemo splav. Pri tem ločimo zgodnji in pozni splav; meja je prvo tromesečje ali 12 tednov nosečnosti. Vzrok zgodnjega spontanega splava je kar v 70 % kromosomska napaka ploda. Kromosomske napake ploda se pogosteje zgodijo pri starejših ženskah. Pri starosti 45 let je možnost za kromosomsko napako pri plodu že kar 70 %, vendar pa tudi mlajše ženske niso izvzete.
Znaki spontanega splava so krvavitev iz nožnice, krči v spodnjem delu trebuha, bolečine v trebuhu ali prenehanje občutka napetosti in občutljivosti dojk. Če v nosečnosti občutite ali opazite zgoraj omenjene simptome in znake, je potreben obisk pri ginekologu. Če se ostanek nosečnosti izloči iz maternice v celoti, sam od sebe, pravimo temu popolni spontani splav. Včasih pa se nosečnost sploh ne izloči iz maternice. Ginekolog pri pregledu ugotovi zgolj, da plodu srce ne bije več. Takšni obliki izgube nosečnosti pravimo zadržani splav. V nekaj odstotkih nosečnosti ginekolog na prvem pregledu, med šestim in devetim tednom po zadnji menstruaciji, ugotovi, da je v maternici le prazna gestacijska vrečka brez ploda. Običajno je krvavitev pri spontanem splavu podobna malo močnejši menstruaciji. Včasih pa se spontani splav lahko zaplete z obilno krvavitvijo iz maternice; takrat je nujno, da takoj in v spremstvu bližnjega obiščete zdravnika, saj lahko obilna krvavitev privede do šoka zaradi izgube krvi.
Zunajmaternična nosečnost: Skrito tveganje
Včasih se zgodi, da se zgodnji zarodek ne ugnezdi v maternični votlini, ampak drugje v rodilih ali trebušni votlini. Takšno nosečnost imenujemo zunajmaternična nosečnost in se zgodi v okoli 1-2 % nosečnosti. Najpogostejša oblika zunajmaternične nosečnosti je nosečnost v jajcevodu, redkeje pa gre za nosečnost v materničnem vratu, v kotu maternice ob jajcevodu, v jajčniku ali v trebušni votlini. Zunajmaternična nosečnost praviloma ni združljiva z rojstvom živega otroka. Opisani so le posamezni primeri nosečnosti v trebušni votlini, ko je nosečnost trajala tako dolgo, da je bil plod sposoben preživeti.
Diagnozo zunajmaternične nosečnosti postavi ginekolog z ultrazvočnim pregledom in večkratnim merjenjem nosečnostnega hormona v krvi. Zdravljenje je kirurško, z laparoskopsko operacijo, ali z zdravili. Zunajmaternična nosečnost lahko privede do resnih in življenje ogrožajočih zapletov. Eden takšnih zapletov je raztrganje jajcevoda in posledična huda krvavitev v trebušno votlino, ki je lahko tudi smrtno nevarna, zato se moramo, v primeru hudih bolečin v trebuhu (ob izostanku menstruacije) in blagi krvavitvi ali rjavem izcedku iz nožnice, v spremstvu bližnjega nemudoma odpraviti v najbližjo ginekološko urgentno ambulanto ali bolnišnico!
Molarna nosečnost: Nenavadna rast posteljice
V redkih primerih, približno v 1 na 1000 nosečnosti, se razvije tako imenovana molarna nosečnost ali Mola hydatidosa. Pri taki nosečnosti gre za prekomerno razraščanje tkiva posteljice, ki tvori grozdasto strukturo. Ločimo popolno molo, ko je v maternici prisotno samo prekomerno razraščeno tkivo posteljice, in nepopolno molo, ko je, poleg prekomerno razraščenega tkiva posteljice, prisoten tudi plod. Vzrok za nastanek molarne nosečnosti je nepravilna oploditev. Pri popolni moli gre lahko za oploditev ženske celice z dvema moškima spolnima celicama in je genetski material samo očetov. Pri nepopolni moli pa je genetski material od obeh staršev, vendar pa je le-ta napačno podvojen in gre za trojni ali četverni set kromosomov.
Simptomi in znaki molarne nosečnosti so lahko podobni kot pri spontanem splavu. Pogosto gre za krvavitev iz nožnice, povečano maternico zaradi prekomernega razraščanja tkiva posteljice, prekomerno bruhanje zaradi močno povišanega nosečnostnega hormona in napetost v trebuhu. Če imate v zgodnji nosečnosti opisane simptome in znake, je potreben pregled pri ginekologu. Diagnozo postavimo s pomočjo ultrazvočnega pregleda, ko se v maternici vidi mehurčasto strukturo brez ustrezno velikega ploda in na podlagi povečane koncentracije nosečnostnega hormona v krvi. Zdravljenje je kirurško in z zdravili, dokler nosečnostni hormon ne izgine iz krvi.
Vprašanja in odgovori po izgubi nosečnosti
Po abraziji se nova menstruacija običajno pojavi v 4-6 tednih. Po prvem splavu običajno ne delamo posebnih preiskav, zlasti ne zapletenejših in dražjih, ker je možnost, da je kaj sistematičnega narobe, statistično gledano zelo majhna, manj kot 1 %. Če se splavi pričnejo ponavljati, se tveganje za sistematično napako povečuje, vendar doseže 25 % šele po 3. splavu. Kakorkoli, lahko že po prvem splavu opravimo nekatere poceni in preproste preiskave, kot je npr. vaginalni UZ za izključevanje nepravilnega razvoja maternice in morda ugotavljanje višine progesterona v drugem delu cikla, ki je včasih pomembno za ohranitev nosečnosti do pričetka razvoja posteljice.
Druge možne težave v zgodnji nosečnosti
Poleg splava in zunajmaternične nosečnosti, ki so najpogostejši vzroki krvavitev v zgodnji nosečnosti, lahko krvavitve povzročijo tudi vnetje nožnice ali počena žila. V redkih primerih pa je lahko vzrok tudi rak materničnega vratu.
Pomembno je poudariti, da se zapleti v nosečnosti lahko pojavijo v kateremkoli obdobju nosečnosti, od njenih začetnih faz do tik pred porodom. Njihova pojavnost ni nujno povezana z nezdravim načinom življenja, saj se lahko kljub skrbi za lastno zdravje pojavijo resnejše težave. Če je nosečnica že v prejšnjih nosečnostih ali po porodu izkusila določene težave, kot so ponavljajoči se spontani splavi (trije ali več) ali prezgodnji porodi pred 34. tednom nosečnosti, bo deležna ustrezne dodatne zdravstvene skrbi. Te težave namreč lahko signalizirajo povečano tveganje za ponovitev ali razvoj novih zapletov.
Subhorionski hematom: Pogosto stanje z dobrim izidom
Subhorionski hematom (SCH) je stanje, ki vključuje nabiranje krvi med steno maternice in posteljico med nosečnostjo. Čeprav se morda sliši zaskrbljujoče, ima veliko žensk s SCH zdravo nosečnost. Subhorionski hematom se pojavi, ko se kri kopiči med horionom (zunanjo membrano, ki obdaja zarodek) in steno maternice. To stanje je pogosto v zgodnji nosečnosti in se lahko razlikuje po velikosti. Krvavitev iz nožnice je najpogostejši simptom. Subhorionske hematome običajno diagnosticiramo z ultrazvokom, ki pomaga oceniti velikost, lokacijo in možna tveganja. Zdravljenje je odvisno od velikosti, lokacije in stopnje nosečnosti. V večini primerov se majhni subhorionski hematomi razrešijo sami in ne povzročajo pomembnih zapletov. Čeprav obstaja nevarnost spontanega splava, zlasti v zgodnji nosečnosti, večina žensk s tem stanjem uspešno zanosi. Subhorionski hematom je razmeroma pogost in se pojavi pri do 25 % nosečnosti, najpogosteje v prvem trimesečju.
Pomen zgodnje diagnostike in preventive
Zavedanje o možnih zapletih v zgodnji nosečnosti, njihovih vzrokih, simptomih in možnostih zdravljenja je ključnega pomena za zagotavljanje čim bolj varne in zdrave nosečnosti. Redni predporodni pregledi, skrb za zdrav življenjski slog in takojšnje ukrepanje ob pojavu morebitnih težav so bistveni za dobro počutje tako nosečnice kot razvijajočega se ploda. V primeru kakršnihkoli dvomov ali skrbi se je vedno priporočljivo posvetovati z izbranim ginekologom, ki vam bo nudil strokovno pomoč in smernice.
tags: #zapleti #v #zgodnji #nosecnosti